Denar, ki je na voljo v apoenih po en, dva, pet, 10, 20 in 50 chiemgauerjev, je sicer le ena od 28 regionalnih valut v Avstriji in Nemčiji, vendar pa daleč najbolj uspešna.

''Razmerje do evra je ena proti ena, obstaja pa možnost spremembe tečaja, če bo evro zapadel v težave,'' je povedal Kristijan Geleri, vodja projekta, ki dodaja, da gre vsakič, ko lastnik zamenja denar, tri odstotke od vsote za enega od lokalnih projektov po izbiri potrošnika.

Omejen rok veljave
Od skromnih začetkov leta 2003, ko je chiemgauerje uporabljalo 130 potrošnikov in sto lokalnih podjetij, se lahko valuta sedaj pohvali z dva tisoč rednimi uporabniki, ki z njo poslujejo v šeststo podjetjih in podpirajo dvesto projektov. Na voljo je v 42 regijskih menjalnicah. Od uvedbe je lastnika zamenjalo 2,8 milijona chiemgauerjev, trenutno pa jih je v obtoku več kot tristo tisoč. Za razliko od običajnih valut ima chiemgauer omejen rok veljave, ki mu poteče leto dni po tiskanju, vsake tri mesece pa izgubi dva odstotka svoje vrednosti. ''To spodbuja ljudi, da hitro trošijo denar, kar zagotavlja aktivnost 'chiemgauer ekonomije' in pripomore, da valuta ne stagnira,'' dodaja Klaus Kopp, predstavnik asociacije chiemgauer.

Z uvedbo chiemgauerja so veliko pridobili številni projekti in nepridobitne organizacije na lokalni ravni, vključno z agencijami za varovanje okolja, glasbenimi šolami, veslaškimi klubi, humanitarnimi združenji in cerkvami. Shema je všeč tudi podjetnikom, saj spodbuja lojalnost potrošnikov in uporabo lokalnih proizvodov. Aleksandar Jäger, trgovec z notranjo opremo, pravi, da je to zanj način, da se kupci stalno vračajo, in dodaja, da ima več strank, odkar posluje z lokalno valuto.

''Izolacija ni odgovor''
Vsi pa niso tako navdušeni. Gerhard Roszl, profesor ekonomije z Univerze Regensberg, meni, da so lokalne valute ''neučinkovite glede na njihov cilj'', saj se lahko denar uporablja le na omejenem tržišču. ''Tako kot globalni protekcionizem ni rešitev finančne krize, tako tudi lokalni protekcionizem ni,'' trdi Roszl.