Tromesečni evropski del turneje Let Love Rule, poimenovane po prvencu iz leta 1989, se je Lenny Kravitz odločil zaključiti ravno v Italiji. Zanimivo, saj so bili Italijani kot ponavadi tudi tokrat malce okamenela publika. Tudi, če so dali vse od sebe, se to še vedno ne more primerjati z rockerskimi publikami drugod po Evropi. Obisk je bil velikosti imena primeren, saj je bil trg Unita, ki sprejme maksimalno 2.500 obiskovalcev, namreč natrpan do točke, ko je bilo premikanje (razen v prvih vrstah parterja) še vzdržno. Ni dosti manjkalo, da bi se vse obrnilo v gužvo in prerivanje. S to turnejo, s katero je promoviral predvsem najnovejši album It Is Time For A Love Revolution, je obeležil dvajseto leto ustvarjanja.

Nekaj skromnih minut pred 22. uro so se na odru pojavili Kravitzovi sobendaši, ki so odprli večer s komadom Freedom Train. Lenny je pred svoj mikrofon stopil nekaj trenutkov kasneje in koncert je zaživel v vsej svoji polnosti. Odrska osvetlitev belih luči je bila takrat v celoti usmerjena v Kravitza, ki je spominjal na angela. Odet je bil v črno do in okoli vratu (suknjič in šal). Še posebej šal oziroma način, kako si ga je popravljal, je pri publiki na začetku sprožilo nekaj posmeha, vendar zvezdika iz New Yorka pri vsej vročini na odru očitno ni oviral. Nekako tako, kot bi rekel Gallagher mlajši: “Če si dovolj kul, ti tudi v šalu ni vroče”.

V množici je Lenny opazil punco na vozičku, ki ji je pomagal, da so jo varnostniki spravili pred oder ter z njo poklepetal. © Goran Mlakar

Glasbeno je hodil po najprepoznavnejših stopinjah šestih plošč (Let Love Rule, Mama Said, Are You Gonna Go My Way, 5, Baptism, It Is Time For A Love Revolution), dotaknil pa se ni repertoarja s plošč Circus in Lenny. Skromnih štirinajst komadov, kolikor smo jih lahko slišali, so glasbeniki izvedli v dveh dodatkih. Repertoar je bil “ujet” v rockerski primež. Začelo se je namreč s komadi, kot sta Freedom Train ter Bring It On, končalo pa z American Woman, Fly Away ter Are You Gonna Go My Way. Pihalna sekcija benda je pogosto “solirala”, precej je bilo tudi improvizacijskih vložkov. Podaljševani verziji komadov (I'll Be Waiting, Always On The Run) sta delovali spontano in raznoliko, pri slednjem je prišel do izraza kitarist Craig Ross . Kravitz se je nekajkrat sprehodil do prvih vrst. Enega od obiskov publike je izkoristil za poseben podvig reševanja. V množici je namreč opazil punco na vozičku, ki ji je pomagal, da so jo varnostniki spravili pred oder ter z njo poklepetal. Pred izvedbo komada Let Love Rule se je zahvalil ljudem za obisk ter izrazil svoje dobre občutke o iztekajočem se koncertu. Za konec je poprosil občinstvo, če jih lahko enkrat “ pritisne” na svoj fotoaparat in nato naredil sto in eno fotko. Mogoče pa bo slike iz Trbiža objavil na svojem Facebooku.