Rojeni vodje imajo večjo verjetnost za potomstvo v primerjavi s tistimi, ki raje prepuščajo vodstvo drugim, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na Finskem pri 1313 odraslih ljudeh. Dolgoletno študijo so začeli izvajati že leta 1980, ko so omenjene ljudi, takrat stare od 12 do 21 let, podrobno testirali na osebnostnih testih. Tisti, ki so bili visoko uvrščeni na "vodstvenih" preizkusih že kot najstniki, so imeli pozneje več možnosti, da bodo do 39. leta imeli otroke. Verjetnost se je pri moških povečala za 11 odstotkov, pri ženskah pa za 19 odstotkov.

''Videti je, da je nagnjenost k vodenju nekaj, kar nas ne motivira samo v poslovnem in družabnem življenju, ampak tudi na družinskem področju,'' je povedal dr. Markus Jokela z Univerze v Helsinkih. ''Težnji po višjem statusu in potomstvu imata do določene mere morda podobno psihološko ozadje.''

Jokela opozarja, da je povezava med rodnostjo in vodstvenimi težnjami lahko odvisna od socialnega okolja. V družbi, kjer se morajo ženske odločiti med kariero in družino, bi lahko bile močno izražene vodstvene težnje, povezane z nižjo rodnostjo. ''Očitno pa finske ženske zmorejo oboje,'' zaključuje dr. Jokela.

Visok status in številnejše potomstvo sta sicer značilna za vse živali, ki živijo v socialni hierarhiji.