“Kdor želi vlagati v surovine in ima na voljo manjše zneske, naj se odloči za trgovanje s surovinami na borzi,” morebitnim vlagateljem v plemenite kovine svetuje Tine Verbole, urednik spletne strani Risk.si. Obenem dodaja, naj plemenite kovine ne predstavljajo več kot 25 odstotkov posameznikovega portfelja oziroma premoženja.
1.300 dolarjev za unčo je pričakovana cena zlata do konca leta.
Srebro manj privlačno
Irena Moro, direktorica podjetja Moro & Kunst, izpostavlja, da so konservativnejši pri svetovanju svojim strankam. “Srebro je trenutno precej špekulativna in manj atraktivna naložba, saj ga trgovci večinoma odkupujejo po nižji ceni od borzne, banke pa ga pogosto sploh ne odkupujejo,” pravi Morova in dodaja, da je k ceni srebra treba prišteti še 20-odstotni DDV, zato marsikdo v Sloveniji srebro preplača tudi do 40 odstotkov.
Drugačnega mnenja je Peter Slapšak iz podjetja Elementum, ki pravi, da srebro v zadnjih letih pridobiva na vrednosti zaradi povečanega investicijskega vlaganja. Slapšak tako ocenjuje, da bo srebro v primerjavi z zlatom imelo višjo donosnost, in dodaja, da po podatkih nekaterih analitikov lahko do konca leta pričakujemo cene zlata tudi do 1.300 dolarjev za unčo in ceno srebra več kot 21 dolarjev za unčo.
Tine Verbole, urednik spletne strani Risk.siKdor ima več premoženja, lahko razmisli o nakupu zlatih palic.
Za kilogram 23.300 evrov
Trg. Dobavni roki so različni, od nekaj dni do nekaj tednov, pravi Peter Slapšak. Pogoji ob nakupu se določijo individualno, saj ima vsaka stranka svoje želje in zahteve. Irena Moro iz družbe Moro & Kunst pravi, da je povprečen dobavni rok kovin tri dni, natančnejši podatki pa so zapisani v ceniku. Trenutno se cena kilograma zlata giblje v razponu od 23.300 do 23.500 evrov, cena kilograma srebra pa od 500 do 520 evrov z vključenim 20-odstotnim DDV.
Dolar in inflacija
Tveganje. Vse žlahtne kovine in surovine na borzah kotirajo v ameriških dolarjih. To za naše vlagatelje pomeni, da so izpostavljeni valutnemu tveganju. “Če dolar izgubi 25 odstotkov vrednosti proti evru in se zlato podraži za 25 odstotkov, niste zaslužili nič,” je zadevo hipotetično predstavil Verbole. Morova pa izpostavlja pomen zaščite pred inflacijo, saj je po svetu vse večje povpraševanje po zlatu kot varni naložbi proti inflaciji.
Izkopali 150 tisoč ton zlata
Povprečna svetovna proizvodnja srebra na leto je po besedah Morove okoli 21 tisoč ton, zlata 2.400, platine 185 in paladija okoli 250 ton. Do danes naj bi bilo izkopanih približno 150 tisoč ton zlata. Vsega skupaj ga je za kocko s stranicami, dolgimi 20 metrov.