Začetki Salamance segajo v čas, preden so na Iberski polotok prišli Rimljani. V tretjem stoletju pred našim štetjem je naselbino oblegal Hanibal in pod Rimljani je Salamanca oziroma Helmantica, kot so jo imenovali osvajalci z Apeninskega polotoka, postala pomembnejša. Prelomno leto za mesto je bilo 1218, ko je bila ustanovljena najstarejša univerza v Španiji, ki je hitro postala eno najuglednejših evropskih akademskih središč. Mesto, ki leži na planoti ob reki Tormes, je ravno zato danes vse leto polno študentov, tudi tujcev, ki se v Salamanco pridejo učit španščine oziroma kastiljščine, kot poudarjajo Španci. Velikih in majhnih, dobrih in slabih, dragih in poceni jezikovnih šol v mestu ne manjka. In ravno prebivalci Salamance naj bi govorili najčistejšo španščino od vseh. Leta 1492 je bila v Salamanci natisnjena prva slovnica kastiljskega jezika. Ker je v mestu res veliko študentov, je Salamanca znana tudi po živahnem in burnem nočnem življenju, po številu barov na prebivalca pa je pred Salamanco samo še Bilbao. Dejavnost, ki Salamanci prinaša največji zaslužek, je turizem, saj je obisk prestolnice istoimenske province obvezen za vse, ki spoznavajo notranjost Španije.

Salamanca, do katere je iz Madrida dobri dve uri vožnje, je med tistimi evropskimi mesti, v katerih je renesančna arhitektura najbolje ohranjena. Skoraj vse pomembne stavbe so zgrajene iz zlato-rožnatega peščenjaka, ki ga kopljejo v bližini in na soncu dobi nekakšen zlati odtenek. Mesto ima zato vzdevek La Ciudad Dorada, zlato mesto. Unesco je mesto, ki ima dobrih 150.000 prebivalcev, leta 1988 uvrstil na seznam zavarovane svetovne dediščine, leta 2002 pa je bila Salamanca kulturna prestolnica Evrope.