V nadaljevanju preberite:

• Helena Kodrič Mori je danes uspešna podjetnica, nekoč pa je stala tudi na glasbenih odrih.

• Leta 1998 je skupaj s Kiko na koncertu Aleksandra Ježa v dvorani Tabor zapela pesem Ko sonce zaide, ki sta jo napisali skupaj.

• Ob nostalgičnem posnetku je priznala, da je glasba še vedno del njenega življenja.

Helena Kodrič Mori je svojim sledilcem  te dni pokazala prav poseben košček preteklosti. Ob posnetku iz leta 1998 je obudila spomin na čas, ko je bila glasba pomemben del njenega življenja.

"Danes sem podjetnica. Že skoraj tri desetletja je moj svet biznis, ljudje, ideje, projekti, finance …," je zapisala Helena. Nato pa razkrila nekaj, česar marsikdo, ki jo pozna predvsem kot podjetnico, morda ne ve. Nekoč je bila tudi pevka.

Še bolj kot petje pa jo je takrat privlačilo pisanje pesmi. Glasba in besede so bile zanjo način izražanja – prostor, kjer je lahko povedala stvari, ki jih morda drugače ni znala.

Spomin na leto 1998

Helena je ob starem televizijskem posnetku razkrila, da je šlo za nastop ob 20-letnici glasbene kariere Aleksandra Ježa. Leta 1998 je ta obletnico zaznamoval z velikim koncertom v dvorani Tabor, med njegovimi glasbenimi gostjami pa sta bili tudi Kiko in Helena.

Takrat sta skupaj zapeli pesem Ko sonce zaide, ki sta jo tudi sami napisali. Danes, skoraj tri desetletja pozneje, ima posnetek zanjo predvsem nostalgično vrednost. Ob ogledu starega nastopa se je, kot pravi sama, skoraj neverjetno zavedla, koliko različnih življenj lahko človek doživi v enem samem življenju.

Nekatere sanje medtem prerastemo, druge zamenjamo za nove, določene pa ostanejo v nas, četudi se naše življenje medtem povsem spremeni. Pri Heleni je ena takšnih očitno prav glasba.

View this post on Instagram

A post shared by Helena Kodrič Mori (@helenakodricmori)

Od glasbenih odrov do podjetništva

Njena življenjska pot jo je pozneje popeljala v povsem drugačen svet. Glasbene odre je zamenjala za podjetništvo, poslovne projekte in delo z ljudmi. A po njenem zapisu sodeč glasbe nikoli ni povsem pustila za seboj. "In glasba je pri meni zagotovo ena izmed njih," je zapisala ob spominu na leto 1998. Ob objavi pa ni manjkalo niti nekaj samoironije. Za tiste, ki bi ob starem posnetku morda podvomili, je dodala kratko pojasnilo: "P. S. Da, to sem res jaz."

Sledilce je nato povabila, naj tudi sami razmislijo o svojih nekdanjih različicah. Zanimalo jo je, kaj so bili oni, preden so postali to, kar so danes, in ali imajo tudi sami kakšen "prejšnji jaz", za katerega njihovi današnji znanci sploh ne vedo.

Njena objava tako ni le spomin na nastop iz leta 1998, temveč tudi opomnik, da se za današnjimi vlogami pogosto skrivajo zgodbe, hobiji, sanje in življenjske poti, ki jih drugi ne poznajo. In pri Heleni Kodrič Mori je ena takšnih zgodb očitno zapisana v glasbi – nekje med starim posnetkom, pesmijo Ko sonce zaide in odrom dvorane Tabor.