Danes največja znamenitost Jordanije je bila zahodnjakom skoraj neznana do leta 1812, ko jo je "odkril" švicarski raziskovalec Johann Ludwig Burckhardt. Nato so o njej pisali, da je "rožnato rdeče mesto, ki je staro pol toliko kot čas", kdaj natančno se je začela zgodba Petre, pa še ni čisto jasno. Rekem, staro ime Petre, se pojavlja že v zvitkih z Mrtvega morja, prestolnica nabatejskega kraljestva pa je postala v šestem stoletju pred našim štetjem.

Začne se v soteski
Zares ozko sotesko Siq, skozi katero se vstopi v Petro, so oblikovali tektonski premiki, nato pa jo je preoblikovala še voda. Nabatejci so jo za svoje potrebe še malo razširili – stene iz peščenjaka so izklesali kar z golimi rokami. Slaba dva kilometra dolga soteska, nekakšen vhod v starodavno mesto, je sicer na nekaterih mestih široka samo nekaj metrov, stene pa so ponekod visoke skoraj dvesto metrov. Najbolj znana podoba Petre je na koncu soteske – Zakladnica, ki so jo v živo izklesali Nabatejci. Ukaz, da je treba "zgraditi" Zakladnico, je dal nabatejski kralj Aretas III. ki je bil očaran nad grško umetnostjo in arhitekturo. In Zakladnica je nedvomno ena od najbolj dodelanih stavb v Petri. Kot povsod v Sredozemlju so tudi v Petri svoje sledi pustili Rimljani. Najbolje ohranjeno je gledališče, ki so ga sicer v živo skalo vklesali že Nabatejci, a so ga Rimljani nekoliko priredili. Že med rimsko vladavino, ki se je začela leta 106, je vloga Petre začela počasi upadati, mesto je nekaj stoletij pozneje precej uničil potres in v srednjem veku so njene ruševine privlačile le osamljene popotnike.

Preberite še:

Izgubljeni v puščavskem pesku Tadž Mahal, zgodba o ljubezni in žalosti Znanstvena fantastika ali jugozahod Bolivije?

Na vrh peš ali na oslu!
Z vrha gledališča se odpira pogled na največ grobnic. Pot se vije naprej proti središču starega mesta – na Kolonadni ulici je zraven templjev in stanovanjskih hiš včasih mrgolelo trgovin. Tam se dviga tudi Veliki tempelj, najmogočnejša stavba. Zgrajen je bil konec prvega stoletja pred našim štetjem. Skrivnosti Petra skriva tudi na grebenih nad mestom. Tristo metrov (oziroma uro hoje pod vročim soncem) nad središčem mesta sta Samostan in Visoki prostor žrtvovanja. Samostan je ime dobil po pomoti, ker so beduine zavedli križi, v poznejših stoletjih narisani v notranjosti. Najbolj neprekosljiv pa je z okoliških vrhov, kamor se gruče enodnevnih obiskovalcev le redko povzpnejo, pogled na skale pisanih barv. Kjer vlada spokojnost, ki je spodaj skoraj ni več. Tam namreč stari in zelo mladi prodajalci glasno ponujajo kamnine iz Petre, nakit iz poldragih kamnov in tudi iz kameljih kosti, stekleničke z "umetninami" iz peska različnih barv (peska s "kraja zločina", ne umetno obarvanega), jahanje na oslu, konju ali kameli ... Če hočete odjahati navzgor, izberite osla!