Raziskava britanskega podjetja Imigran Recovery, v kateri je sodelovalo 2105 ljudi, je pokazala, da je 15 odstotkov tistih, ki so hlinili bolezen, za izostanek z dela kot razlog navedlo migreno.

To pa resnične trpine spravlja v težak položaj, saj se čutijo krive, ko pokličejo v pisarno. Skoraj tretjina (28 %) jih je namreč vedno v dvomih, ali jim bo šef bo verjel. Vsak peti (21 %) pa je zaskrbljen, ali bodo tudi njihovi kolegi mislili, da gre za izgovor. Tretjina se jih čuti krive zaradi občutka, da so sodelavce pustili na cedilu. Zaradi takšnega pritiska resnični bolniki z migreno uporabljajo drugačne izgovore, saj je vsak deseti že navedel drugo bolezen za odsotnost. Štirinajst odstotkov jih meni, da jih bolniški stalež zaradi migren ovira pri njihovi karieri, mnogi pa so zaradi bolniške pod dodatnim stresom.

''Raziskava je pokazala, da so bolniki zakrbljeni, kako migrene vplivajo na njihov ugled v službi,'' je dejal Lee Tomkins, direktor Migraine Action Association. ''Od začetka ekonomske krize se je število klicev na našo SOS-linijo povečalo za 104 odstotke in ocenjujemo, da jih je okoli tretjina povezanih s težavami v službi.''

Sumničavi kolegi
Da so bojazni bolnikov z migreno upravičene, je pokazala tudi študija, saj je skoraj tretjina kolegov (29 %) priznala, da so bili sumničavi, ko je njihov sodelavec sporočil, da ga zaradi migrene ne bo v službo. Skoraj petina (17 %) jih je bila frustriranih, ker so morali prevzeti dodatne naloge, 11 odstotkov pa jih je menilo, da bi se moral bolnik potruditi in vseeno priti na delovno mesto .

''Migrene so zelo neprijetne. Srečneži, ki zaradi njih ne trpijo, se pogosto ne zavedajo, kako slabo se lahko bolnik počuti med napadom in da je nezmožen za običajno delo,'' opozarjajo znanstveniki. Odsotnost z dela zaradi migren naj bi po nekaterih ocenah britansko gospodarastvo stala 2,25 miljarde funtov na leto. Priljubljena lažna opravičila za odsotnost so sicer tudi prehlad, gripa in zastrupitev s hrano.