Seks v lopi z orodjem

Foto: Žurnal24 Anica je dobro vedela, kaj dela.
Prazniki so čas, ko se iz mesta odpravim v domači kraj, kjer me pričakujejo moji domači. Tokrat je bila mojega obiska vesela tudi soseda Anica.
Oglej si celoten članek

Na vasi smo že od nekdaj vajeni več pozornosti posvečati praznikom, še posebej ko gre za velikonočne in podobne svečanosti. Barvanje pirhov ali pisanic je pri naši hiši zelo spoštovana tradicija, ki pa se ji sam vsako leto manj posvečam. Odselil sem se v mesto in začel razmišljati precej drugače. Drugačna pa je postala tudi soseda Anica, ki za vsake praznike priskoči na pomoč moji materi. Iz povprečnega kmečkega dekleta se je razvila v pravo svetlolaso lepotico. Njene modre oči so se mi že od nekdaj zdele pravljične, a v glavi sem imel vedno spomine, ki so naju vezali na otroštvo, zato nanjo nisem gledal z vidika privlačnosti.

Tokrat pa je bilo vse drugače. Sedela je v kuhinji in moji mami pomagala pripravljati velikonočne dobrote. Ko sem vstopil, me je pogledala z na široko odprtimi, nebesno modrimi očmi, skočila pokonci in se mi obesila okoli vratu. Njen objem je bil drugačen kot ponavadi. Njeno navdušenje je bilo precej večje kot prejšnja leta in način, na katerega mi je prislonila svoje prsi ob telo, mi je pošteno dvignil temperaturo.

Pogledal sem jo navzdol, se ji nasmehnil in se stežka zadržal, da se ni dvignilo še kaj drugega kot le temperatura. Poljubila me je, pa ne na lica, pač pa na usta in prisegel bi, da sem za hip na svojih ustnicah začutil konico njenega vlažnega jezika. Tudi oblečena je bila povsem drugače kot ponavadi. Krajše, plapolajoče krilo, precej odpeta bluza in moderni čeveljci nikakor niso šli skupaj s staro kmečko kuhinjo. Bil sem navdušen nad njeno spremembo, a jo počasi potisnil od sebe ter objel še mater in jo poljubil na lica. Ko sem se sklonil k njej, mi je v uho previdno šepnila: "Čisto je nora nate."
 

Anica si me je močno želela. © iStockphoto

 
Zdelo se mi je nenavadno, da mi je to pravila mati, ki si je sicer že nekaj časa želela, da bi si našel dekle. Maruša, ki sem jo spoznal v Ljubljani, mi nekako ni preveč ustrezala in materi niti omenjal nisem, da se občasno dobivam z njo. Maruša je bila malce preveč poskočna in radodarna za moj okus. Pa ne, da mi ne bi bilo do seksa z njo, toda spraševal sem se, ali sem ji dovolj, ko pa je ves čas tako nenasitna. Anica je medtem sedla nazaj za mizo in mi z rdečico na licih ponudila stol. Sedel sem poleg nje, da bi malce poklepetala. Dejal sem, da me čudi, ker se takšna lepotica, kot je ona, še ni omožila. Še bolj je zardela in odvrnila, da še vedno čaka pravega. Zdelo se mi je, da zanalašč sili svoje jedre in polne prsi naprej ter jih naslanja na mizo, tako da sem jih lahko že precej dobro videl. Potem pa me je še tako nedolžno pogledala izpod obrvi, da sem bil ves zmešan. Vzburjala me je kot še nobena in spraševal sem se, kje se to lahko konča. Mati je šla na dvorišče, Anica pa takoj v akcijo. Vstala je in se sprehodila do korita, nekaj vzela in se vrnila nazaj k mizi, vendar pa ni sedla na svoj stol, pač pa kar k meni v naročje. Želela je, da ji povem, kaj je novega pri meni, in upala, da še nimam dekleta. Seveda sem takoj odvrnil, da nikakor, da še čakam pravo. Ko me je vprašala, ali se mi ona ne zdi prava, sem vedel, da je igra končana. Poljubila me je na usta, mi potisnila jezik globoko med ustnici in me čvrsto objela. Doživljal sem pravljične sekunde, segel z rokama navzgor po njenem telesu, ona z desnico navzdol med moje noge in v trenutku, ko sem pod prsti začutil vzburjeno in nabreklo bradavičko, je skočila pokonci in sedla nazaj na svoj stol. V hišo je namreč vstopila mati, se nama nasmehnila in nadaljevala z delom okrog štedilnika.

Ne pomnim, kdaj sem bil nazadnje tako močno potreben in pripravljen skočiti za prvi ovinek, da bi le okusil slast vlažne in potrebne češpljice, ki si me tako zelo želi v sebi. Z delom je končevala in navihano pripomnila, da bi zdaj lahko šel jaz k njej pomagat barvati jajčka. V hipu sem vedel, na kaj cilja, in seveda takoj vstal ter materi povedal, naj me ne čaka s kosilom. Njihova hiša stoji tik ob naši, toda nisva vstopila vanjo, pač pa sva z roko v roki stekla v staro lopo, kjer so hranili orodje in podobne reči. Še vedno je bila notri stara žimnica in še vedno vanjo ni hodil nihče drug kot njen oče, ki pa je bil zdoma.

V trenutku sem pozabil na Marušo. © iStockphoto

 
Takoj za vrati sva si padla v objem in se strastno poljubila. Odmaknila je ustnice od mojih, me pohujšljivo pogledala ter nenadoma z rokama segla po bluzi in si jo potegnila čez glavo. Že prej se mi je zdelo, da ne nosi nedrčka, tokrat pa sem se o tem lahko prepričal v živo. Dojki sta ji stali pokonci kot narisani in me vabili k sebi. Z jezikom sem se sprehodil prek napetih hribčkov, ju stiskal z dlanmi in upal, da to niso samo sanje. Božala me je po laseh, sam pa sem povsem nevede polzel z jezikom navzdol, ji s prsti nabiral široko krilo ob stegnih, vse dokler ni bilo to visoko nad njenim pasom. Čeprav je živela na vasi, je nosila tangice in pod njimi prelepo urejeno mucico, ki je bila v hipu deležna mojega vrelega jezika in sočnih ustnic, ki so se poljubile z njenimi. Sesedla se je na žimnico, se s hrbtom naslonila na star naslon in se mi popolnoma predala. Priznala mi je, da me že nekaj let čaka pripravljena, da privoli tudi v poroko, če bi si tega le želel. V tistem hipu, s trdim tičkom med nogami, sem si želel vsega, celo njene roke in poročnega prstana. Marušo sem že prekrižal in se videl, kako z Anico živiva skupaj v Ljubljani. Medtem sem si odpel hlače, nerodno potegnil spodnjice do kolen in že bredel z vrhom svojega korenjaka po razmočeni brazdi, vse dokler se nisem zagozdil v tesni luknjici in jo napolnil do zadnjega milimetra. Ne spomnim se njenega izraza na obrazu, saj sem ves čas zavijal z očmi od užitka, toda v trenutkih, ko mi je prihajalo, sem jo končno pogledal in zdelo se mi je, da je videti celo srečnejša od mene.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.