Cerkev je imela svoje mnenje, tako kot na številnih drugih področjih, tudi glede spolnih odnosov. In čeprav je Cerkev nasprotovala seksu, je po drugi strani kazala izjemno zanimanje za podrobno opisovanje posameznih načinov in položajev. V posebnih spisih so navedli, kateri spolni akt je dovoljen, pod katerimi pogoji in celo kdaj. Za tiste, ki so se v srednem veku opredelili za kristjane, je bil seks dovoljen le v zakonu. Tako izvenzakonski spolni odnos kot prešuštvo sta bila kaznovana s smrtno kaznijo.

Položaji
Cerkev je celo narekovala, kdaj je nekomu dovoljeno imeti spolne odnose, tudi če sta bila dva poročena. Prepovedani pa so bili tudi nekateri položaji. Tako imenovani misijonarski položaj so dojemali kot nenaravnega in je bil zatorej greh. Seveda tudi položaj, ko je ženska na moškem, ni bil posebno "priljubljen", saj je rušil naravni red med moškim žensko, ki veleva, da je moški vselej nad žensko. Analni in oralni seks sta bila greh, ker sta bila namenjena zgolj užitku in ne reprodukciji. Nadaljevanje človeškega rodu je bilo za puriste seveda edini smotrn razlog za spolni odnos. Vsakogar, ki so ga ujeli pri tovrstnem grehu, so kaznovali s tremi leti pokorščine. Kaj pa je bilo dovoljeno? Položaj na boku in seks stoje sta bila nekoliko sprejemljivejša, seveda zgolj v zakonski zvezi. 

Tudi homoseksualnost in lezbični odnos sta bila interpretirana kot nenaravno dejanje. Med tovrstno početje je spadalo tudi samozadovoljevanje. Kazen za katerokoli izmed naštetih dejanj je bila smrt. Grešnike so najpogosteje zažigali in obešali. Če so pri grehu ujeli duhovnike, so jih zaprli v ječo, kjer so jih stradali do smrti. A vseeno se je marsikdo pregrešil. Zgodovinarji navajajo, da sta bila med tovrstnimi pogumneži tudi kralj Richard I. in francoski kralj Philip II.

Samozadovoljevanje je bilo grešno dejanje. © Oddee

Znano je tudi, da so ženske že v srednjem veku poskrbele za svoj užitek z vibratorjem. V enem izmed spisov so našli opis tega zločina. Če so ugotovili, da se je "ženska zadovoljevala z napravo v obliki moškega spolnega organa" , so jo kaznovali s petimi leti pokore. Ta naprava je namreč dobila ime vibrator šele v renesansi.

Devištvo – pot k Bogu
V srednjem veku je vladala miselnost, da je celibat ali vzdržnost spolnih odnosov edina prava pot k Bogu. Celibat je postal ideal, ki so ga lahko dosegle ženske, ki so že imele spolne odnose, in tiste, ki so že rodile. To so izvedli tako, da se je grešnica izpovedala, preživela nekaj let v pokori in se zavezala, da bo preostali del življenja preživela v vzdržnosti.

Prostitucija
Najstarejša obrt na svetu v srednjem veku ni zamrla in so jo razumevali kot pošteno in nujno zlo. Najbolj spoštovane prostitutke so delovale znotraj ceha, v večjih mestih anonimno, v manjših krajih pa so se morale identificirati s čipko, obrobljeno z rumenim trakom. Cerkev je opravljanje tovrstnih storitev nekaj časa odobravala, saj je veljalo mnenje, da preprečuje prešuštvo in homoseksualnost.

Kontracepcija je bila jabolko spora že v srednjem veku, a vseeno je niso obravnavali kot smrtni greh, temveč kot moralno sporno izbiro za preprečevanje zanositve. Vendar so se lahko zaščitili tudi moški. Kondomi so bili narejeni iz živalske kože in zvezani s črevesno vrvico, prednost takratnih kondomov pa je večkratna uporaba. Vseeno zgodovinarji domnevajo, da moški kondomov niso uporabljali zaradi kontracepcije, temveč za preprečevanje okužb s spolnimi boleznimi, predvsem sifilisom.

Kljub vsemu pa je Cerkev reševala tudi impotenco. Če je imel moški težave s potenco, so ga pripeljali k vaški starosti, ki je opravila poseben pregled. Če je po končanem pregledu ugotovila, da moški ni sposoben zadovoljiti svoje ženske, se je par lahko ločil.