O Barbari Šerbec - Šerbi, članici Agropopa, so mediji te dni verižno objavljali isto zgodbo na bolj ali manj isti način: nekoč zvezda, zdaj pa obubožana, z odrezano nogo in brez prijateljev. V Preverjeno na Pop TV so v boju za gledalce trkali na njihovo pregovorno lastnost, pripravljenost pomagati, saj je večina kadrov sugerirala možen nabor pomoči (skupina za pomoč Šerbi na Facebooku, dobrodelni koncert ...). A Šerbi, ljubiteljica tenstanega krompirja, v nasprotju z rahlo patetičnim prispevkom z ekrana ni zrla s prosečimi, temveč z ranjenimi očmi, veselimi nad vnovičnim zanimanjem javnosti in ugotovitvijo, “kol'k smo ljudem takrat pomenil'”.

Klošarka? V Piramidi na TVS so nekaj minut pozneje razpravljali, kako si v Sloveniji itak zvezda le, dokler lahko delaš, potem pa si ubogi (Violeta Tomič), kako bi Šerbi izplen iz Agropopa lahko pametneje investirala (Ivan Sivec) in ali nas to sploh briga, pa spet, kako ji pomagati – naj se izkažejo predvsem tisti, ki so z njo služili. Končno je Ivo Godnič zadel žebljico na glavico: saj ona ni klošarka! Država bi morala bolje funkcionirati in takšne težave bi se morale urejati diskretneje. Res, Šerbi ni klošarka in so ljudje, ki so na slabšem kot ona, pa ker niso bili slavni, medijev ne zanimajo tako zelo. Njena zgodba je nedvomno žalostna in upam, da bo dobila potrebno pomoč. Ne morem pa, da ne bi dodala: žalostno je bilo tudi v času Agropopa, ko je ob prevelikem apetitu “promotorke uživaštva” cela množica Slovencev hranila lastne prehranske in pivske zablode.