Ljudje, ki spijo premalo ali preveč, imajo manj možnosti, da bodo shujšali, je pokazala raziskava (izsledki raziskave, izvedene na Kaiser Permanente Center for Health Research, so objavljeni v International Journal of Obesity), v kateri so opazovali 472 ljudi s precej povišanim indeksom telesne mase. Sodelujoči v raziskavi so šest mesecev vsak dan zaužili petsto kalorij manj kot sicer, se gibali večino dni in se udeleževali skupinskih druženj. No, ravno količina spanja (idealno naj bi bilo med šest in osem ur) je bila tista, ki je "najbolje napovedala uspeh shujševalnega programa", pomembno vlogo pa je imela tudi raven stresa. Tisti, ki so bili manj pod stresom, so maščobne blazinice izgubljali uspešneje. Ekipa strokovnjakov, ki je izvajala raziskavo, je dodala: "Rezultati namigujejo, da je zgodnje ovrednotenje spanja in stresa v procesu dolgoročnega uravnavanja telesne teže lahko pomembno pri oceni, kateri posamezniki bi lahko imeli korist od dodatnega svetovanja."

Spanje, hormoni, apetit ...
Znanstveniki, ki se ukvarjajo z vplivi spanja na zdravje, pravijo, da je povezava med spanjem in hujšanjem znana že nekaj časa, "kriva" za (ne)hujšanje pa je predvsem raven nekaterih hormonov, ki se sproščajo med spanjem in med drugim uravnavajo apetit. Neil Stanley z Britanskega društva za spanje (British Sleep Society) je ugotovitve ameriških kolegov komentiral z besedami: "Dolgo smo vztrajno ponavljali, da je treba jesti manj in se gibati več. A vse več je dokazov, da moramo tudi dobro spati. Res pa je tudi, da če ste pod stresom, je manj možnosti, da se boste vedli hujšanju v prid. Bolj verjetno je, da boste sedeli doma, se smilili sami sebi in se tolažili s čokolado." Stavek, ki si ga po vsem prebranem vsekakor zapomnite, bi torej bil: "Jejte manj, gibajte se več in dobro spite!" In če boste jedli zdravo, vam verjetno sploh ne bo treba jesti manj.