Sindrom karpalnega oziroma zapestnega kanala je pogosta nadloga sodobnega časa in za njim trpi vse več ljudi. Karpalni kanal je ozek prehod, sestavljen iz kosti in vezi v zapestju. Skozi kanal potekajo kite mišic, ki upogibajo dlan in prste. V njem leži tudi mediani živec, po katerem se prenašajo občutki za otip prstov.

Če se tkiva v karpalnem kanalu zaradi različnih razlogov vnamejo ali otečejo, pritisnejo na živec, kar ima za posledico mravljinčenje in blago neizrazito bolečino v zapestju. Če pritisk ne poneha, v poznejših stadijih bolezni povzroči tako imenovano olesenelost roke in bolečine tako ponoči kot podnevi, ki so lahko tako hude, da bolniki ne morejo spati.

Prsti lahko postanejo povsem neobčutljivi
Bolečine se lahko pojavijo tudi v podlakti in celo ramenih, nadaljnje delo s prizadeto roko pa težave še dodatno poslabša. Iz rok začnejo padati predmeti, prsti postanejo nerodni, prijemanje predmetov je oteženo, stisk oslabel … Vsi prsti razen mezinca postanejo mravljinčasti in omrtvičeni po daljši ali celo krajši prisilni drži zapestja. Stresanje rok težave začasno zmanjša. A bolj kot bolezen napreduje, slabše je zaznavanje s prizadetimi prsti, ki postanejo na dotik povsem neobčutljivi, roka pa šibkejša in okornejša.

Pogosta poklicna bolezen
Sindrom se pogosto pojavi pri ljudeh, ki ponavljajo enolične gibe, še posebej z zapestjem, upognjenim navzdol. Tveganje je večje pri poklicih, kjer je treba veliko uporabljati miško in tipkovnico, pri tesarjih, mizarjih, gospodinjah, trgovcih, maserjih, mehanikih, delavcih za tekočim trakom, violinistih … Nadloga je lahko tudi posledica pretiranega ukvarjanja z nekaterimi konjički, recimo veslanjem ali šivanjem gobelinov. Sindrom karpalnega kanala pa se lahko pojavi tudi pri boleznih ščitnice, revmatoidnem artritisu, sladkorni bolezni, poškodbi zapestja, težave imajo pogosto tudi visoko noseče ženske. Omenjene simptome lahko povzročijo tudi degenerativni procesi v vratni hrbtenici s pritiskom na izstopišče živčnih korenin. Vzrokov za nastanek sindroma karpalnega kanala je kar nekaj, zato diagnostika ni vedno preprosta.

V skrajnem primeru operacija
Dokler so težave še blage, jih lahko prizadeti obvladuje ali blaži z večkratnimi prekinitvami del, ki obremenjujejo prizadeto roko. Zapestja ne sme imeti upognjenega navzdol daljši čas, prilagoditi mora delovni proces ali zamenjati delovno orodje. Med delom mora rokam privoščiti redne odmore in se izogibati delu z rokami predaleč ali preblizu telesa. Pri tipkanju je treba prilagoditi višino sedeža, tako da so podlahti poravnane s tipkovnico in ni treba upogibati zapestij.

Če težave ne minejo ali se stanje slabša, so pri bolečinah na voljo protivnetne tablete in injekcije v zapestje, občasna imobilizacija in v skrajnem primeru operacija, ki sprosti utesnjeni živec. Operacija je kratka, poteka v lokalni anesteziji, večina ljudi pa se lahko vrne na delo mesec dni po posegu.