Profesor Willem Verbeke z Erasmus University v Rotterdamu trdi, da bo skeniranje možganov z magnetno resonanco (MRI) ob zaposlovanju novih uslužbencev postalo povsem običajno, še posebej, če bo šlo za direktorje na odgovornih mestih. Skeniranje naj bi dolge intervjuje nadomestilo že v petih letih.

Ko so skenirali možgane prostovoljcev, so raziskovalci z Erasmus University lahko natančno ugotovili, do kakšne mere ljudje reagirajo spontano oziroma podzavestno na določene socialne interakcije, kot je na primer pogovor osebja s strankami. Odkrili so, da so ljudje z rahlo obliko avtizma popolnoma nezmožni dojeti, da stranke na njihove predloge reagirajo negativno. Dr. Verbeke je kot primer celo omenil direktorja velike nizozemske banke, ki ''očitno ni opazil, da so bili ljudje med intervjuji šokirani zaradi njegovih komentarjev.Takšna oseba z rahlo obliko avtizma bi bila veliko primernejša za raziskovalno delo v laboratoriju, ki zahteva veliko koncentracije in malo socialnih odnosov,'' dodaja dr. Verbeke.

Bo dobil službo? © iStockphoto

Zanimanje narašča s krizo
Zanimanje ekonomskega sektorja za nevrološka testiranja kandidatov je naraslo v času, ko se svet spopada z nesluteno finančno krizo. ''Odločitve bankirjev, direktorjev in finančnikov so izjemno pomembne, zato morajo biti ljudje na takšnih položajih preverjeni. Če ne storijo nič nezakonitega, se niti ne ve, da imajo morda psihološke težave, kar je vedno možno. Če bi sam potreboval direktorja družbe, bi ga takoj poslal na skeniranje možganov,'' je dejal dr. Verbeke.

''Odkrili smo, da psihotični ljudje celo poudarjeno reagirajo v odnosu do drugih, vendar so obenem nesposobni dojeti, zakaj ljudje počnejo določene stvari. Zato to pri njih povzroča visoko stopnjo strahu in sumničenj, kar jih pogosto sili v spletkarjenje proti ostalim.To je še posebej nevarno pri menedžerjih, ki odločajo o milijonih. Ekonomske odločitve so namreč pogosto sprejete na podlagi čustev in ne zgolj racionalnih razlogov.''

Nevroekonomija je novo področje, ki združuje ekonomijo, psihologijo, genetiko in nevromedicino. Znano je, da se lahko z MRI in EEGS odkrijejo psihološke disfunkcije, kot je na primer avtizem, vendar se je področje šele v zadnjem času toliko razvilo, da bo lahko uporabno tudi v praksi.

Nizozemski pravnik Guus van Vos opozarja, da glede na zakonodajo trenutno ne morejo nikogar prisiliti k skeniranju možganov pri prijavi na delovno mesto, vendar pa dr. Verbeke meni, da se bo o tem kmalu razpravljalo, saj je bil ''zakon napisan, ko skeniranje možganov še ni obstajalo'' .