Ob projektu Odgovorna kakovost je Rio Mare julija pripravil raziskavo o prehranjevalnih navadah Slovencev. V raziskavo je bilo zajetih 415 Slovencev, starih med 16 in 65 let. Rezultati kažejo, da več kot tri četrtine anketirancev (42 %) uživa vsaj tri obroke na dan, večina (36 %) pa jih za hrano na mesec zapravi med 100 in 200 evrov.

Za nezdrav življenjski slog krive visoke cene in pomanjkanje telesne vadbe

Zelenjavo in sadje dnevno uživa dve tretjini (64 %) vseh anketirancev, medtem ko meso in sladkarije dnevno uživa manj kot tretjina (30 %) sodelujočih v raziskavi. Večina vprašanih, ki zase pravijo, da ne sledijo zdravemu življenjskemu slogu, kot glavni razlog navajajo pomanjkanje telesne vadbe in visoke cene zdrave hrane. Dobra tretjina (45 %) anketirancev pa tudi dva- do trikrat na mesec uživa hitro prehrano.

Rezultati kažejo tudi, da skoraj polovica vprašanih (48 %) večinoma uživa hrano, ki ni ekološka; glavni razlog za to so visoke cene teh proizvodov (48 %), ali ker ne verjamemo v višjo kakovost (34 %). Tisti, ki jedo bolj ekološko hrano, so odgovorili, da te izdelke proizvajajo sami (43 %) ali pa jih dobijo od prijateljev, sorodnikov.

Okno priložnosti v podražitvah

Čeprav je spodbudno, da Slovenci jemo vsaj tri obroke na dan, pa rezultati raziskave niso dobri, pravi nutricionistka Mojca Cepuš. "Z rezultati nisem zadovoljna, saj to pomeni, da skoraj 50 odstotkov ljudi ne jé zajtrka. Zdi se mi, da Slovenci ne jemo dovolj dobro, tudi stopnja debelosti se veča in na splošno naše prehranjevalne navade niso dobre." Podražitve hrane pa vse skupaj še poslabšajo, dodaja, Cepuševa. "Odkar traja ta kriza, je hitra prehrana v porastu. Ljudje so bolj pod stresom in takrat jedo hrano, ki ni najbolj zdrava, se pravi bolj sladko, bolj slano in bolj mastno. To, da se hrana draži, je slabo, a bi v tem kljub temu videla okno priložnosti, saj bi se s tem vrnili k temu, da bi hrano pridelovali sami."