Umrla je dramaturginja in teatrologinja Mojca Kreft. Sodelovala je z večino slovenskih poklicnih gledališč, nazadnje pa je bila vršilka dolžnosti direktorice v Slovenskem gledališkem inštitutu (Slogi). S svojo predanostjo je v gledališču pustila trajno sled, so zapisali na ministrstvu za kulturo. Umrla je v starosti 78 let.
Kreft je bila ena vidnejših osebnosti, povezanih z gledališčem, ki se mu je posvetila po študiju na Filozofski fakulteti in diplomi iz dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Kot je ministrstvo za kulturo še objavilo na Facebooku, je s svojim znanjem, uredniškim delom in raziskovalno natančnostjo pomembno prispevala k razumevanju in dokumentiranju slovenske uprizoritvene umetnosti v številnih publikacijah, zbornikih in radijskih oddajah, pa tudi kot selektorica in članica žirij ter strokovnih komisij.
Bila je dramaturginja in večkrat v.d. umetniške vodje v Mestnem gledališču ljubljanskem, dramaturginja v Drami SNG Maribor, umetniška vodja v Šentjakobskem gledališču in v.d. direktorice Slovenskega gledališkega inštituta. Kot dramaturginja posameznih uprizoritev in avtorica esejev je sodelovala z večino slovenskih poklicnih gledališč, tudi s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje, SNG Drama Ljubljana, SNG Nova Gorica in Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Sodelovala je tudi z eksperimentalnimi gledališči, kot so Akademijski studio, Eksperimentalno gledališče Glej, Eksperimentalni oder Škofja Loka in Gledališče Pekarna.
Teatrološke raziskave je objavljala v strokovnih publikacijah predvsem v Sloveniji, delno tudi v tujini, ter več kot dvajset let s študijami in eseji o gledališču in dramatiki sodelovala na Radiu Slovenija. Leta 1984 je bila selektorica Tedna slovenske drame v Kranju ter leta 2005 in 2007 mednarodnega bienalnega festivala poklicnih gledališč za otroke in mlade Zlata paličica. Bila je tudi članica različnih strokovnih komisij, s svojimi prispevki pa je sodelovala na simpozijih doma in v tujini.
Kot so zapisali v Lutkovnem gledališču Ljubljana, med njene pomembnejše eseja oziroma razprave iz zadnjega obdobja sodijo Fenomen Žogice nogice/Mička Flička v slovenskem lutkovnem gledališču in gledališču za otroke in mlade in O tragedičnih izrekanjih Ivana Mraka ter drame Daneta Zajca. Obširnejši so še njeni zapisi o delovanju Petra Božiča v Gledališču Pekarna in eksperimentalnih gledališčih, o delovanju Slovenskega ljudskega gledališča v Celju ter o uprizarjanju slovenske dramatike na odru Šentjakobskega gledališča.
Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugim Bršljanov venec in Grün-Filipičevo priznanje.