Poslanska skupina Zares trdi, da zakon "odpira vrata lastnikom velikega števila spomenikov, kot so na primer Cerkev ali druge verske skupnosti, ki bodo lahko v bodoče organizirali dejavnost varstva kulturne dediščine na državni račun".

Zaradi zmanjšane vloge stroke in pritiska kapitala naj novi zakon ne bi prinesel ključnih rešitev s področja varovanja kulturne dediščine, menijo v Zaresu in ugotavljajo, da naj bi se moč vlade krepila tudi pri ustanavljanju pooblaščenih muzejev. Za te naj bi v prihodnje skrbele lokalne skupnosti, stroka pa meni, da se jim utegne skrčiti javna služba, kar je lahko nevarno za lokalne centre.

Tudi umestitev službe za premično dediščino in muzeje v sklop enega od obstoječih državnih muzejev se Zaresu zdi strokovno sporna, saj gre za muzejsko službo, ki ima široke kompetence. V Zaresu so, žal zaman, kot pravijo, predlagali neodvisni nacionalni svet za premično dediščino in muzeje.

Poslanci Zaresa so v postopku sprejemanja zakona izpostavili še druga problematična področja zakona, saj menijo, da novi zakon pomeni krepitev ministrove vloge in njegovo moč odločanja. To pa naj bi se še posebno izkazalo pri izbrisu iz registra spomenikov, saj legalizira možnost njegove odstranitve z ministrovo odločitvijo brez predhodnega mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.