Narodna knjižnica Srbije je že trikrat sestavila seznam izbranih rokopisnih in tiskanih knjižnih redkosti. Tako je leta 1979 status kulturne dediščine izjemnega pomena dobilo 486 knjig, leta 1990 še 1086 knjig in leta 2000 nadaljnjih 404 knjig. Zadnji sveženj 310 knjig na potrditev v parlamentu sicer čaka že dve leti, v uradni Centralni register premične kulturne dediščine Srbije pa bodo uvrščene šele po pristanku poslancev.

Predlagane knjige so na seznam uvrstili na osnovi splošnih meril glede tega, ali gre za kulturno dediščino, ki je izjemno ali pa zelo pomembna za družbeni, zgodovinski in kulturni razvoj naroda, za redkost ali za knjigo izjemne umetniške vrednosti. Pri knjigah upoštevajo datum nastanka rokopisa oziroma natisa, vrsto knjige, periodike ali drugega knjižničnega gradiva, redkost in pomen za preučevanje nacionalne zgodovine, kulture ter znanosti, pomembna pa sta tudi jezik in pisava.

Med stare in redke knjige izjemnega značaja spadajo vse cirilične in rokopisne knjige ter dokumenti do 18. stoletja, inkunabule in vsi primerki ciriličnih tiskanih knjig do leta 1638, unikatni primerki knjig periodičnih izdaj, rokopisov, zemljevidi in plakati do konca 19. stoletja ter redke publikacije iz 20. stoletja, ki so bile prepovedane ali pa so jih uničevali iz ideoloških in drugih razlogov, recimo zaradi cenzure.

Med določbami zakona o kulturni dediščini je prepoved nesti dediščino iz države. V Narodni knjižnici Srbije je med nemškim bombardiranjem 6. aprila 1941 sicer izginilo 1390 rokopisnih knjig in dokumenti iz 12., 13. in 14. stoletja. Knjižnica ima danes pet milijonov enot.