V nadaljevanju preberite:
-
Anabel je izdala prvenec, na katerem prepleta ljubezenske zgodbe, osebne preizkušnje in žalovanje.
-
Glasba ji pomaga predelovati čustva, izgubo mame in življenjske spremembe.
-
Verjame, da se iskreno partnerstvo začne s sprejemanjem samega sebe in iskrenostjo do lastnih čustev.
Pevka Anabel predstavlja svoj prvi album Na polici, na katerem se prepletajo ljubezenske zgodbe, osebne preizkušnje, žalovanje in spomini. Glasba je zanjo veliko več kot ustvarjanje melodij – je način, kako predeluje svoja čustva in življenjske izkušnje. Ob izidu albuma se je ozrla na svojo glasbeno pot, spregovorila o izgubi mame, pomenu družine in iskanju iskrene ljubezni ter razkrila, kaj lahko poslušalci pričakujejo na koncertni predstavitvi prvenca.
Od radia do avtorske glasbe, od intimnih zapisov ob kitari do albuma, ki njene osebne zgodbe prinaša pred poslušalce. Anabel je uresničila dolgoletne sanje in stopila na novo poglavje svoje glasbene poti. Njen prvenec je nastajal več let, vanj pa so se zapisale tudi izkušnje, ki so jo zaznamovale v zadnjem obdobju. Pred predstavitvijo albuma, ki bo 23. oktobra v ljubljanskem Orto baru, smo se z mlado kantavtorico pogovarjali o glasbi, ki nastaja iz iskrenih čustev ...
Od radia do uresničenih glasbenih sanj
Pred leti ste ob koncu radijske kariere povedala, da se želite posvetiti avtorski glasbi. Je bil že takrat vaš cilj izdati prvenec?
Takrat si nisem rekla, da bom zdaj pela in zato ne bom več delala na radiu. Pravzaprav sem se morala v tistem obdobju še veliko naučiti. Radio je bil zame odlična izkušnja in lepa odskočna deska za nadaljnjo kariero. Že od malega pa sem sanjala, da bi stala na odru in pela. Tako kot nekateri sanjajo, da bodo učitelji ali manekeni, sem si jaz vedno želela postati pevka. Zdaj so se mi te sanje uresničile.
Ob izidu albuma pripravljate tudi koncertno predstavitev. Kaj lahko obiskovalci pričakujejo?
Želim si, da bi koncert ponudil več kot zgolj predstavitev skladb. Ljudje, ki me spremljajo na družbenih omrežjih, vedo, da pesmi pogosto pišem s kitaro, sama v sobi, v zelo intimnem vzdušju. Del koncerta bom zato posvetila tudi temu načinu ustvarjanja. Želim si, da bi lahko na odru zaigrala sama in se znova povezala s pesmimi na način, kot so nastale. Občinstvo bo tako lahko slišalo, kako so zvenele na začetku, še preden so dobile končno podobo.
Bodo obiskovalci izvedeli tudi zgodbe, ki se skrivajo za besedili?
Seveda. Tudi sama na koncertih rada slišim, kaj se je dogajalo v ozadju pesmi in kaj je avtorja spodbudilo k njenemu nastanku. Pesmi pišem na podlagi osebnih izkušenj, zato bom z veseljem povedala, kaj se skriva za njimi. Seveda pa lahko vsak deli toliko, kolikor želi. Sama se trudim biti iskrena in odprta.
Ko poslušalcem predstavim zgodbo pesmi, je na njih, da jo nato sprejmejo po svoje. Morda se v njej prepoznajo ali pa vanjo umestijo lastno življenjsko izkušnjo. Zdi se mi lepo, da lahko pesem tako dobi nov pomen, ki presega mojo osebno zgodbo.
Album kot časovna kapsula osebnih doživetij
Na albumu se prepletajo različna življenjska obdobja. V zadnjem času ste doživeli tudi težke preizkušnje, med drugim izgubo mame in konec ljubezenske zveze. Se te izkušnje odražajo v besedilih?
Album je bil prvotno zasnovan kot ljubezenski album, saj so nekatere pesmi nastale že pred več leti. Nato pa so se zgodile določene stvari, ki so me zaznamovale, zato sem dodala tudi skladbe, nastale v zadnjem obdobju. Te se dotikajo smrti, žalosti in drugih težkih občutij.
Vesela sem, da sem lahko vse skupaj povezala v celoto. Zdi se mi, da sem ustvarila nekakšno časovno kapsulo, v kateri so shranjeni moji občutki iz različnih obdobij. Ko bom album poslušala čez leta, se bom lahko spomnila, kako sem se počutila v trenutku, ko so pesmi nastajale.
Povedalli ste, da bi mama na ta projekt zelo ponosna. Kakšno vlogo je imela v vašem glasbenem življenju?
Bila je moja velika oboževalka. Že od malih nog, ko sem rada pela in plesala, sta me oba starša vozila na različne dejavnosti in me stoodstotno podpirala. Vedno sta mi govorila: "Ana, če si to želiš početi in verjameš, da ti lahko uspe, bova stala za tabo." Mama je bila pri tem zagotovo ena mojih največjih podpornic.
Pred smrtjo je slišala eno oziroma dve pesmi z albuma, tako da je poznala vsaj majhen del tega, kar sem ustvarjala. Težko je, ko se ti v življenju zgodi nekaj tako prelomnega, kot je izdaja prvega albuma, ti pa tega ne moreš deliti z osebo, s katero si si to vedno želel deliti. Zelo sem si želela, da bi bila mama ob meni tudi ob tem mejniku. Verjamem pa, da bi bila ponosna name.
Je na albumu tudi pesem, posvečena njej oziroma žalovanju?
Da, prav na to temo je prva pesem na albumu.
Z izdajo prvenca je Anabel tako zaokrožila pomembno poglavje svoje glasbene poti, obenem pa odprla novo, v katero vstopa z več življenjskimi izkušnjami, iskrenimi besedili in željo, da bi njene pesmi našle pot do poslušalcev. Njen album ni le zbirka skladb, temveč zapis različnih obdobij, občutij in prelomnic. Prav v tem je njegova posebnost: osebne zgodbe, ki so nastale iz njenih izkušenj, lahko ob poslušanju postanejo tudi zgodbe nekoga drugega.
V zadnjem času ste večkrat pokazali, da se z življenjskimi preizkušnjami spoprijemate tudi s pomočjo narave in druženja z družino. Kaj vam to pomeni?
Vedno bolj se zavedam, da se je treba vračati k preprostim stvarem. Ko izgubiš družinskega člana, ki je bil tako pomemben povezovalni člen, kot je mama, moraš najti nove načine, kako kakovostno preživljati čas z ljudmi, ki jih imaš rad. Mame v družino vložijo ogromno energije, zato se njena odsotnost še kako pozna. Ob takšnih izkušnjah se začneš zavedati, kako pomembno je izkoristiti vsak dan in čas, ki ga imaš z bližnjimi. Včasih se sliši kot kliše, vendar je res: nikoli ne veš, koliko časa imaš na voljo, zato je pomembno, da ga preživiš čim bolj polno.
Veliko mi pomeni, da se lahko odklopim, grem v naravo in preživljam čas z bratoma in očetom. Kljub težki preizkušnji nas je izguba še bolj povezala. Drug drugemu stojimo ob strani in naš odnos se je še poglobil. Želela bi si, da bi vsak človek imel takšno družino in takšno podporo, kot jo imam jaz.
Ljubezenske pesmi kot osebni dnevnik
Na albumu so tudi ljubezenske skladbe, med njimi pesem 20 let. Koliko je v njih vaših osebnih izkušenj?
Ljubezenske pesmi na albumu so večinoma nastajale že pred leti in temeljijo na mojih izkušnjah. Rada poslušam prijatelje in sem pogosto tista, ki skuša vse razumeti, urediti in pomagati. Seveda se zgodi, da kakšno zgodbo ali občutek nekoliko prilagodim, da se bolje ujame z besedilom, vendar so pesmi v osnovi moj dnevnik.
Kar se mi zgodi in kar moram predelati, zapišem. Ko se čez čas vrnem k tem pesmim, si včasih rečem: "O moj bog, ali mi je bilo tega res treba?" (smeh) Po drugi strani pa sem vesela, da sem vse skupaj nekam zapisala in shranila. Tudi neprijetne izkušnje so del mene in moje poti.
Prav pretekle izkušnje nas pogosto oblikujejo v ljudi, kakršni postanemo. Kako pa je danes z vašo ljubezensko srečo? Lahko v prihodnosti pričakujemo tudi kakšno skladbo, nastalo iz srečne ljubezni?
Imam tudi lepe in vesele pesmi. Se mi pa zdi, da poslušalci od glasbenikov pogosto najraje slišimo zgodbe, ki nastanejo iz bolečine. Ko nas nekaj prizadene, iz tega ustvarimo zgodbo, se razpišemo in čustva prenesemo v pesem. Upam pa, da bo nastala tudi kakšna res lepa ljubezenska skladba, ki jo bom nekoč dovolj pogumno izdala, morda na naslednjem albumu. Lepih trenutkov je veliko, le včasih jih je težje ubesediti na način, ki bi se mi zdel dovolj dober, da jih delim z drugimi.
Iskrenost kot pot do pravega partnerstva
Se vam zdi, da je danes, v času aplikacij za zmenke in hitrih poznanstev, težje najti iskreno partnerstvo?
Mislim, da bolj ko si iskren, predvsem do sebe, več možnosti imaš, da najdeš osebo, ki ti je podobna in je na isti valovni dolžini. Včasih traja nekoliko dlje, včasih manj. Ljudje smo bitja, ki potrebujemo drug drugega. Nekateri lažje priznamo, kaj potrebujemo, drugi si to težje priznamo ali pa o tem ne govorimo tako odkrito.
Zdi se mi, da je pomembno, da sprejmeš samega sebe in si zadovoljen s tem, kdo si. Potem prej ali slej v tvoje življenje pride nekdo, ki tvoje življenje nadgradi. Nekdo, ki ti nekaj daje, ne pa samo jemlje. Mislim, da je prav v tem bistvo dobrega partnerstva.
Torej verjamete, da se prava oseba pojavi, ko smo najprej dobro povezani sami s sabo?
Da, verjamem, da se iskrenost začne pri nas samih. Ko vemo, kdo smo, kaj čutimo in kaj si želimo, lažje prepoznamo človeka, s katerim lahko ustvarimo nekaj lepega. In prav to si želim tudi v življenju – iskrenih odnosov, v katerih se lahko drug ob drugem razvijamo in si stojimo ob strani.