Verjetnost infekcije se dvakrat poveča, če bolnik prejme darovano kri, ki je starejša od 28 dni, so odkrili raziskovalci z Cooper Univerity Hospital v New Jerseyju, ZDA. V raziskavi so zajeli 422 pacientov, povprečna starost krvi, ki so jo prejeli, je bila 26 dni, 70 odstotkov pa jih je dobilo kri, starejšo od 21 dni. Do infekcije je prišlo pri 57 pacientih, kri, ki so jo pri transfuziji prejeli, pa je bila v povprečju tri dni in pol starejša, kakor pri ostalih. Pri pacientih, ki so prejeli kri, starejšo od 28 dni, se je verjetnost infekcije povečala za dvakrat, tveganje se je povečalo tudi s količino krvi, ki jo je dobil bolnik. Dr. David Gerber, vodja raziskave, meni, da bi kakršnekoli ostrejše časovne omejitve pripeljale do pomanjkanja krvi. V ZDA sicer ne dovolijo uporabe krvi, starejše od 42 dni.

Dr. Dragoslav Domanović, specialist transfuzijske medicine, z Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, pa je povedal:  Dejstvo, da lahko transfuzije krvnih pripravkov vpilvajo na imunski sistem prejemnika je znano, vendar še ni popolnoma pojasnjen mehanizem njihovega nastanka. Najverjetneje gre za sproščanje biološko aktivnih snovi (citokinov) iz krvnih celic, ki razpadejo med shranjevanjem ali za vpliv levkocitov in drugih imunskih celic darovalca ne imunski sistem prejemnika. Mi vzamemo kri in jo shranimo pri +4 stopinjah Celzija, da zmanjšamo število okužb. To je tako, kot če hranite jogurt na sobni temperaturi ali v hladilniku. V hladilniku na + 4 se ne pokvari, ker se bakterije ne razmnožujejo, večina se jih razmnožuje pri 37 stopinjah. Glede skladiščenja obstajajo priporočila evropske skupnosti, ki se nanašajo na obdelavo in pripravo krvnih komponent – za vsako krvno komponento je predpisano, kakšne kriterije mora izpolnjevati ter koliko časa in pri kakšni temperaturi se shranjuje. Darovana kri se pri nas porabi popvprečno v 20 dneh, shranjujemo pa jo lahko 42 dni (42 dni eritrocite, trombocite do pet dni, plazmo v zamrznjenem stanju pa dve leti pri minus tridest stopinjah Celzija).''