Gre za delno ali popolno zamašitev ene ali več ven s strdkom . Je pogosta spremljevalka različnih internističnih, onkoloških in nevroloških bolezni ter kirurških posegov in najpogosteje prizadene vene spodnjih udov. Pogostejša je v starosti, prizadene pa lahko tudi povsem zdrave ljudi.
Ste (lahko) med žrtvami tudi vi?
Če se odpravljate na daljšo pot z letalom, morda. Pri večurnih letih namreč zaradi dolgotrajnega sedenja obstaja večja verjetnost, da zbolite za globoko vensko trombozo in pljučno embolijo. Gre za tako imenovani sindrom ekonomskega razreda, čeprav za vensko trombozo lahko zbolijo tudi potniki v prvem in poslovnem razredu. Izvzeti niso niti potniki na avtobusih in vlakih (če se med potjo dolgo ne gibajo).
Vsako leto zboli okoli 30 tisoč potnikov
Uradnih podatkov o številu obolelih za to boleznijo ni, britanski letalski zdravstveni inštitut pa ocenjuje, da vsako leto okoli 30.000 potnikov zaradi dolgega sedenja zboli za globoko vensko trombozo. Če krvni strdek potuje do pljučnih žil, lahko pride do pljučne embolije, ta pa pogosto privede do usodnih posledic.
Preberite še:
|
|
Kaj pomeni, da se Rh-negativni?
|
Kako se torej pripraviti na daljše potovanje?
- Pred poletom se pozanimajte o dimenzijah sedeža letalske družbe, s katero letite, ob prijavi na let (check-in) pa zaprosite za sedež ob prehodu ali ob zasilnem izhodu, kjer je več prostora za noge (če že imate povišano tveganje za trombozo, potem omenite to takoj ob prijavi).
- Oblecite se zelo udobno (oprijete kavbojke niso prava garderoba za na pot), priskrbite si lahko tudi kompresijske nogavice.
- Na letu popijte čim več vode in se izogibajte alkoholu.
- Več strokovnjakov priporoča tudi, da dva ali tri dni pred letom enkrat na dan vzamemo aspirin, ki lahko zniža tveganje za potovalne tromboze za dobro tretjino.