Če enako drži za ljudi, bi s tem lahko delno pojasnili simptome, kot so zmanjšana sposobnost koncentracije, različne motnje spanja in zmedenost, ki pogosto pride s staranjem.

Nekatere psihične motnje zdaj lažje razumljive
"Težave s čezmerno aktivnim sečnim mehurjem povzročijo dodatne simptome, kot so razpoloženjske in fiziološke motnje," pravi dr. Rita Valentino, nevrologinja s filadelfijske pediatrične bolnišnice.

Okoli 17 odstotkov ameriške populacije je prizadete z motnjo, opredeljeno kot nekontrolirana kontrakcija sečnega mehurja, ki povzroča nenadno močno potrebo po uriniranju. Pogosto izvira iz delne zamašitve sečnice, tudi zaradi povečane prostate. Dr. Valentino in njeni kolegi so poskušali ustvariti podobno stanje pri podganah, s tem da so jim kirurško zožili steno mehurja. Ko so analizirali podganje možgane, so našli stimulirano aktivnost predela možganskega debla, odgovornega za zaznavanje fizične realnosti s pomočjo čutil in uravnavanje najosnovnejših telesnih funkcij.

Čezmerno aktiven sečni mehur lahko spremeni možgansko aktivnost. © iStockphoto

Normalno se pri sesalcih refleks potrebe po uriniranju sproži le, kadar je mehur poln in živci v njem pošljejo o tej informaciji signal možganom. Kadar pa sporočila možganskim centrom niso usklajena z dejanskim fiziološkim dogajanjem, pomeni, da imate težave z nadziranjem sečnega mehurja. Pri podganah s čezmerno aktivnim mehurjem se ta sprožilni mehanizem dogaja nenehoma. Ker srednji možgani delujejo po navodilih centrov možganskega debla, lahko pretirana aktivnost slednjih sproži nenormalno delovanje in potovanje napačnih informacij v višje, misleče dele možganov.

Pri ljudeh se ti neusklajeni mehanizmi odražajo v anksioznih motnjah, motenem spanju in drugih razpoloženjskih motnjah ter vedenjskih problemih.

Praktična vrednost študije
Gre za prvo tovrstno študijo, ki je pokazala, da imajo motnje sečnega mehurja lahko neposredno povezavo z možganskimi funkcijami. "To nam bo pomagalo pri razrešitvi vprašanja, zakaj imajo simptomi čezmerno aktivnega sečnega mehurja tako neugodne učinke na kakovost življenja", je optimističen urolog s stanfordske univerzitetne medicinske šole v Kaliforniji dr. Craig Comiter .

Črevesne motnje povzročajo podobne težave
Po mnenju dr. Valentinove tudi razne črevesne motnje, kot je denimo sindrom razdražljivega črevesja, lahko pretirano stimulirajo iste možganske centre. Različne psihične motnje, ki pogosto spremljajo to motnjo v delovanju črevesja, je tako mogoče razložiti z enakim mehanizmom napačnega tolmačenja fizioloških znakov, kot se to dogaja pri težavah z mehurjem.