Anemija oziroma slabokrvnost pomeni zmanjšano sposobnost krvi za prenos kisika do celic. Kisik se v pljučih veže na železo v hemoglobinu (beljakovini v rdečih krvničkah – eritrocitih) in potuje po telesu. Tkiva so s kisikom slabše oskrbovana, če so eritrociti premajhni, če jih je premalo, če so krhki ali vsebujejo premalo hemoglobina.

Slabokrvnost se običajno razvije postopoma, kaže pa se kot kronična in telesna utrujenost. Še posebej pogosta je pri ženskah, saj prizadene kar vsako četrto.

Slabokrvnost po krvavitvah
Do slabokrvnosti običajno pride zaradi kronične izgube po krvavitvah (očitne, denimo menstrualne krvavitve in krvavitve iz hemeroidov, ali prikrite krvavitve, ki jih ne opazimo, na primer kot posledica razjede v želodcu ali tankem črevesu, krvaveči polipi, rakaste tvorbe na sečilih in v debelem črevesu …). Vzrok anemije je tudi zmanjšana tvorba rdečih krvničk v kostnem mozgu, redkeje pa pospešen razpad eritrocitov zaradi prirojenih bolezni, avtoimunskih reakcij ali povečane vranice.

V kostnem mozgu nastaja vsak dan do 200 milijonov rdečih krvničk, za kar so potrebna mikrohranila, med katerimi so najpomembnejša železo, folna kislina in vitamin B12, pa tudi baker, riboflavin in vitamin C. Pri odraslih pride do pomanjkanja železa predvsem po dolgotrajnih krvavitvah, pri otrocih pa zaradi pomanjkanja železa v hrani. Posebej občutljive skupine, pri katerih lahko pride do pomanjkanja železa, so še nosečnice, doječe matere, ženske v rodni dobi, okrevajoči bolniki, starostniki in aktivni športniki. Slabokrvnost je sicer pozna posledica pomanjkanja železa, ki se odrazi šele takrat, ko telo že izčrpa zaloge.

Kje najdemo železo?
Veliko železa vsebujejo jedilna čokolada, bela soja, mandlji, sardine, leča, goveje meso. Zaradi boljše absorpcije železa pa je dobro, da z železom bogate obroke kombiniramo s sadjem ali svežo zelenjavo, ki sta bogata z vitamini, med obroki in takoj po njih pa se izogibamo pitju mleka, prave kave in pravega čaja.  

Znaki kronične slabokrvnosti:
Brezvoljnost, glavobol, utrujenost, slabša kondicija, omotica, pekoč jezik, razpoke v ustnih kotih, krhki lasje in nohti, slaba odpornost na nizke temperature, zmanjšana odpornost na okužbe. Pri otrocih pa še nemir in motnje v koncentraciji.