Vsekakor vse skupaj skrbno izbrano. Nič ni bilo prepuščeno naključju. Morda edina reč, ki je izstopala in nekako ni sodila v tisti prostor, je bil nenavaden, velik stol z neobičajnim naslonom. Visok, opremljen z nekakšnimi izrastki pri vrhu, je dajal videz starinske umetnine, nekoč namenjene nečemu posebnemu. Z roko je pobožala skrbno obdelan les …

"Oho, tukaj si?" jo je presenetil glas izza hrbta. V sunku se je obrnila nazaj in roke spravila k sebi.
"Ti si," si je oddahnila. "Malce sem si ogledovala bogatijo v kateri živi moja sestra." "Hja, tvoja sestra res zna izbirati opremo kaj, hehehe."

Maks je bil partner njene sestre in tega nikoli ni zares prebolela. Prva je bila zagledana vanj, prva je od njega prejela poljub in obljube, potem pa se je prikazala ona in vse skupaj pokvarila. S svojim nastopom je znala očarati vsakogar in tudi Maks ji je podlegel, pa čeprav je bilo videti, da si je izbral njo. Sestra ji je večkrat pravila o tistem stolu. Nenavadne reči pravzaprav. Želela si je preveriti, če držijo. "Si nalašč prišel za menoj?" je vprašala in sedla na stol in izzivalno prekrižala noge.

Maksu se je odprl pogled vse do njenih spodnji,c v katere si je pred časom tako močno želel.
"No ja, dobila si me," je priznal. "Je res kar slišim o tem stolu?" je bila predrzna. "Da na njem večkrat kavsaš z mojo sestro?" Maks je skomignil z rameni in prekrižal roke na prsih. Stopil je bližje, potem pa nenadoma rekel: "Ti pokažem?" Sandra ni bila videti pretirano presenečena. Le nasmehnila se mu je in ga zapeljivo pogledala. "Pa si upaš?"

Potem se je sklonil k njej, se naslonil z rokama na razgaljene noge in si drznil ukrasti poljub. Ni bilo prvič, a vseeno je bilo čutiti neko prvinskost v tem dejanju. Oba sta se vzburila in obema je po glavi pričelo pošteno brneti.

Njegovi prsti so se kmalu znašli višje na stegnih, izginili pod obleko in končali na spodnjicah. Njene velike prsi so se nemirno dvigovale in spuščale, njene ustnice so lezle narazen. Še en poljub in še en, njegovi prsti na njenem mednožju, mokrota, pohota … Objela ga je okoli vratu in ga potegnila nase.

"Ponavadi jaz sedim," je mirno dejal. Potrebovala je nekaj sekund, da je dojela. Potem sta zamenjala in kmalu je videla, zakaj je tako. Noge je vtaknila skozi okrogla obroča pod držalom za roke in razkrečena pristala v njegovem naročju. Odpel si je zadrgo in iz hlač izpustil svojega zmaja, da je lahko sedla nanj. Spodnjice je držala na stran, dokler ga ni imela v sebi, potem jih je izpustila. Roke so se ji samodejno znašle na nenavadnih izrastkih na stolu in potegnila se je k njemu. Skušala je ostati čim bolj tiha, a povsem le ni zmogla. Nasadila se je na njegovega tiča in nežno zaječala.

"Zdaj veš, zakaj je stol tako nenavaden?" jo je vprašal in poljubil na prsi. "Zdaj vem," je odvrnila.
Izrastki na naslonu so služili ženski, ki jezdi svojega ljubimca. Bili so neke vrste uzde za ljubimca, ki se je znašel pod njo in ni mogel nikamor. Vsaj do njene potešitve ne. Tega mu ne bi dovolila. Dvignila je svojo ravno prav okroglo zadnjico in jo počasi znova spustila v njegovo naročje. Vse dokler se ritnici nista pošteno usedli nanj, potem se je spet dvignila in sedla nazaj. Vse hitreje, vse močneje, čedalje bolj zadihana in vse bližje zdavnaj odpisanemu trenutku z njim. Končno je premagala svojo sestro.