Dosedanji prejemniki

Doslej so nagrado prejeli Mitja Čander, Petra Vidali, Ignacija Fridl, Vanesa Matajc, Urban Vovk, Lucija Stepančič, Alenka Jovanovski, Petra Pogorevc, Gorazd Trušnovec, Tina Kozin in Jelka Ciglenečki.

Žirija za Stritarjevo nagrado v sestavi Gregor Podlogar (predsednik), Lela B. Njatin, Jelka Ciglenečki, Peter Kolšek in Urban Vovk se je za Deklevo odločila soglasno. Podlogar je na razglasitvi izrazil upanje, da bo Dekleva še naprej pisal, kajti večkrat se je že zgodilo, da so prejemniki nagrade kasneje zapustili literarno kritiko. Ta nagrada je vzpodbuda za naprej in ni za življenjsko delo, je v šali dodal Podlogar.

Dekleva je dejal, da je sleherna kritika le ena od možnih interpretativnih rdečih niti ter je v prvi vrsti notranji samogovor. "Kritike se ne lotiš pisati z namenom, da bi prejel nagrado. To je pisanje, ki ga opravljaš, ker te to na nek način veseli. Seznam dosedanjih nagrajencev pa me postavlja v spoštovanja vredno družbo," je povedal mladi kritik.

Curriculum vitae
Goran Dekleva (1978), ki je študiral zgodovino ter primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti, je debitiral pred dobrimi sedmimi leti v reviji Literatura z zapisom o knjigi Petra Semoliča Vprašanja o poti. Prva leta je pisal predvsem daljše kritiške zapise za Literaturino kritiško rubriko, ves čas pa je precej intenzivno sodeloval tudi z radijskim medijem: najprej na radiu Študent, kasneje je opozoril nase z lastno avtorsko oddajo na radiu Kaos, nazadnje pa postal redni sodelavec nacionalnega radia.

Ključen premik v njegovi kritiški karieri se je po mnenju žirije zgodil z njegovim "prisilnim" prestopom v krajšo kritiško formo, ko je začel pisati za Delove Književne liste. V tem kratkem času so se lastnosti dobrega literarnega kritika, ki jih njegovo pisanje sicer izkazuje že od začetka, zgostile v dve danes redki dobrini tovrstnega početja.

Temeljitost in globina strukturne analize
Prva je temeljitost, s katero se Dekleva loti sleherne pesniške zbirke, in ta temeljitost sega od študioznega vpogleda v celoten pesniški svet avtorja, o katerem piše, do uvida v poslednji verz konkretne pesniške knjige. Tako rigorozen pristop vzbuja zaupanje v drugo dobrino njegovega kritiškega pisanja. Ta pa je moč strukturne analize pesniškega gradiva. Dekleva se do njegovih estetskih kvalitet ali spodrsljajev ne dokoplje z improviziranim emocionalnim instrumentarijem, ampak z racionalno analizo semantičnih kvalitet in njihovih hierarhij.