Zveneči imeni in premišljen koncept prihajajo kot božično darilo ljubiteljem Ambasade Gavioli in hkrati kot priznanje ob 13. obletnici njenega delovanja. Svetlih trenutkov je bilo v tem času preveč, da bi jih lahko našteli: od nepozabnih začetkov, ko sta v klubu kot residenta vrtela Umek in Valentino Kanzyani, do gostovanj zvezd, kot so Carl Cox, Paul van Dyk ali John Digweed. Vse te velike zgodbe bodo ostale zabeležene v arhivih Ambasade Gavioli, nešteto drobnih trenutkov, ki so ostali skriti v blišču njenih svetlih žarometov, pa bo za vselej ohranjenih pri nas, njenih zvestih obiskovalcih.

Kompleksna zastavitev dogodka je kajpada vplivala tudi na izbiro izvajalcev. Svena Vätha, botra techno glasbe, nima smisla posebej predstavljati: vsak opis bi bil nedvomno prekratek. Velja pa opozoriti na njegovega tovariša Johannesa Heila, ki mu lahko upravičeno pripišemo laskavi naziv DJ-ja, ki je dokončno pokazal, da je lahko techno več kot le glasba za ples. Heil je namreč avtor, ki ga pri ustvarjanju žene premislek o prihodnosti, ki jo pogosto vidi v mračni, skorajda apokaliptični luči. Zanj je glasba tako predvsem neprisiljen način prenašanja sporočil, s katerimi poskuša pripomoči k temu, da bi bila ta prihodnost prijaznejša za vse.

Sven Väth in Johannes Heil sta na prvi pogled močno različna avtorja, ki pa se na globlji ravni nedvomno dopolnjujeta. Zato tudi tokratna kombinacija Väthovega eskapizma in Heilove apokaliptičnosti ni brez simbolnega pomena. Ne glede na to, ali vam gre ob izteku leta za to, da izkoristite še zadnje trenutke popolne pozabe, ali pa za to, da potegnete črto pod dosežke minulega leta, se bliža ključni čas v novem ciklu metamorfoz. In le kje bi si lahko obetali boljše mesto za preobrazbo kot prav v kokonu?