Vam je kateri od nastopov na prostem v Tivoliju ostal še posebej v spominu - zakaj?
Zdaj imamo že nekaj časa prav bizarno nesrečo z vremenom, saj nas vsako leto opere vsaj kakšna ploha. A ko sva predlani stala na odru s Carlom Coxom, kar ni mogel verjeti, kako veliko ljudi se je zbralo na Žuru kljub dežju. Pogled na vse tiste odprte dežnike in ljudi, ki so se kljub temu odlično zabavali in plesali, je bil res neverjeten. Mogoče bi se kaj podobnega še lahko zgodilo v Angliji, kjer so ljudje navajeni takega vremena, v večini držav pa bi ljudje raje ostali doma kot žurali v dežju. Še en poseben trenutek se je zgodil nekaj let prej, ko je Katarina Čas pozvala ljudi naj prižgejo telefone in jih obrnejo proti odru. Pogled na desettisoče ljudi pod odrom in morje tistih lučk je bil res fantastičen.

Kakšna je razlika nastopati v sončnem ali deževnem vremenu?
Vseeno je bolje imeti sonce, kajne? Vsi se bojimo dežja, ker mislimo da ne bo ljudi, a vsaj v primeru ŽZR se je slovenska publika pokazala za zelo odločno in je tudi dež ne prežene, tako da se tudi v primeru slabšega vremena to ne pozna preveč na samam žuru. A kakšna tretjina ljudi v primeru dežja vseeno ostane doma.

Bi nastop na Žuru z razlogom, če bi dobili kakšno "boljšo" ponudbo v tujini, nekakšno enkratno priložnost, tudi odpovedali, ali vam je preveč ljub, oseben?
Vedno so na mizi tudi kakšne zanimive ponudbe za tujino, recimo za Wire festival na Japonskem, ki se odvija v tem terminu, a na ta vikend ponudb za tujino ne sprejemam. Tudi na petek pred Žurom ne nastopam, ker se nočem zatakniti kje na poti, ampak se raje spočijem in dobro pripravim na ta nastop v Tivoliju. Letos sem agentu, ki mi pošilja datume, po nesreči potrdil špil v Romuniji za petek pred ŽZR in smo se komaj izvlekli z odpovedjo še pred začetkom njihove promocije, saj nismo našli primernega leta v Ljubljano. ŽZR je na vsak način eden najpomembnejših nastopov v mojem koledarju, sploh če prej eno leto ne nastopam doma, kot se je bo zgodilo letos.

Boste v prihodnje prepustili mesto ali k sodelovanju na tej prireditvi povabili še kakšne nove, mlade, perspektivne didžeje?
Ne vem. Ne vem, kaj naj odgovorim. Razmišljal sem o tem, a ne vem, katere didžeje bi sploh spustil zraven. Vem, da se to zdi smešno, a ta večer imam rad zase, da teh šest ur odvrtim na poseben način in v nekem svojem tempu. Takoj ko dodaš na program še koga, se želi v eni uri čim boje pokazati, iztisniti čim več iz nastopa, dela na silo in zgodba se podre. Najti bi moral didžeja, ki ne bi želel siliti v ospredje, da ne bi pokvaril potek večera, kot sem si ga zamislil. Tudi versusi so delikatni, saj se dopolnjevanje dveh didžejev lahko hitro sprevrže v tekmovanje.

Zakaj menite, da se rock različica Žura za razlogom, ki je bil dvakrat organiziran v Mariboru, ni prijela? Menite, da je zanj še upanje?
Odločitev o tem je popolnoma v domeni Simobila.

Zaradi česa mislite, da pride največ ljudi na Žur z razlogom - zaradi vas, zaradi brezplačnega žura na prostem in mase ljudi ali zaradi dobrega namena?
Zaradi kombinacije vsega skupaj. Zagotovo pa je ključna dobrodelna nota, ki je na tem projektu povezala Si.mobil, mene, zalo predano občinstvo, donatorje in medije, ki projekt nesebično podpirajo že skoraj deset let. Lokacija je odlična, ljudje vejo, da se bodo dobro zabavali, vstopnina je simbolična pa še za dober namen gre. Pri nas je to unikaten projekt, pa tudi tujci so navdušeni, ko izvejo zanj.

Letos boste v Sloveniji nastopili samo v Tivoliju. Kje v tujini najraje nastopate in kako poln je vaš urnik? Kako pogosto nastopate?
Sem več kot polno zaseden, kar pomeni, da nastopam v povprečju več kot dvakrat tedensko, letos bom nanizal okoli 120 nastopov. Redno nastopam na vseh kontinentih, razen v Afriki, je pa pri vsakem špilu kaj zanimivega, zato težko rečem, kje najraje vrtim. Rezidenca pri Carlu Coxu na Ibizi je super, prav tako poletni festivali, Evropa ima močno klubsko tradicijo, London je kot eno največjih žarišč globalne popkulture vedno prijetno obiskati, v ZDA vlada trenutno velikanska evforija okoli elektronske plesne glasbe, veliko nastopam v Španiji, kjer so ekstremni žurerji, rad imam južnoameriški, mediteranski in balkanski temperament, zadnja turneja po Avstraliji je bila izvrstna, Indija je bila kulturni šok, a zelo zanimiva izkušnja, na daljni vzhod se rad vračam že debelo desetletje, letos grem po daljšem času spet na Kitajsko ... Težko je izbrati.

Kje vidite prihodnost slovenske elektronske scene in kako daleč je za tujo?
Trenutno domača scena malo stagnira. To je povezano tudi s splošno krizo, saj ljudje nimajo več toliko denarja za zabavo, številni si ne morejo privoščiti dragih vstopnic. V tistem delu elektronike, ki skače v pop, ne zaostajamo, saj so bili tu v zadnjem letu David Guetta, Avicii, Afrojack, Tiesto in še kup drugih zvezdnikov, tudi produkcija eventov je precej kvalitetna, saj jih investirajo s sponzorskim denarjem. Pogrešam pa didžeje in dogodke srednjega ranga, ki smo jih imeli včasih več, bili so polni in preko njih smo lahko občinstvo tudi izobraževali, kar je trenutno velika težava. Živita čisti underground s prireditvami za nekaj sto ljudi in smešno nizkimi cenami ter čista komerciala z masovnimi prireditvami na GR v Stožicah in Tivoliju na drugi strani. Zaradi tega ima marsikdo občutek, da je scena v zelo dobrem stanju, kar pa ni nujno res.