Mnogi še vedno zmotno verjamejo, da so gejše prostitutke. To je neresnično in tudi tudi globoko žaljivo za ženske, ki so svoje življenje posvetile eni najbolj kompleksnih oblik tradicionalne umetnosti, kot že leta poudarja Mineko Iwasaki. Njena življenjska zgodba je fascinirala svet, a jo je hkrati drago stala.
Mineko Iwasaki se je zapisala v zgodovino kot najbolje plačana gejša na Japonskem. Ženska, ki je zabavala svetovne voditelje, kraljeve družine in hollywoodske zvezde ter zaslužila več sto tisoč dolarjev na leto. Njeno ime je postalo svetovno znano po romanu Spomini gejše, ki ga je napisal Arthur Golden, in filmu z istim imenom. Čeprav je bila knjiga mišljena kot poskus razbijanja stereotipov, se je zgodilo ravno nasprotno.
Izdaja, ki jo je skoraj zlomila
V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je Mineko v dobri veri strinjala, da bo z Arthurjem Goldnom spregovorila o življenju gejše pod strogimi pogoji anonimnosti. Želela je pomagati Zahodu razložiti japonsko kulturo. Ko pa je bila knjiga objavljena, je bila šokirana. Njeno ime je bilo navedeno v zahvalah, vsebina romana pa je gejše prikazovala kot spolne delavke, vključno z obtožbami o prodaji nedolžnosti.
"Ko sem prebrala knjigo, sem resno razmišljala o samomoru," je kasneje priznala Mineko.
Zahtevala je, da Golden popravi obtožbe in objavi novo izdajo. Ko jo je zavrnil, je sledila tožba. Avtor se je branil s trditvijo, da je lik gejše "kompleksen, izmišljen lik", vendar je sodišče razsodilo v korist Mineko Iwasaki. Prejela je znatno finančno nadomestilo in se odločila, da bo svojo zgodbo povedala v knjigi Resnični spomini gejše.
Od revščine do elitne umetnosti
Mineko se je rodila kot Masako Tanaka leta 1949 v družini obubožanega aristokrata Šinetsuja Tanake iz klana Minamoto in je bila najmlajša od enajstih otrok. Pri petih letih so jo poslali v Kjoto, v hišo, kjer so dekleta usposabljali za gejše.
Lastnica hiše, Madame Oima, je v njej prepoznala poseben talent in jo formalno posvojila. Tako je Masako postala Mineko Iwasaki. Od šestega leta starosti se je učila tradicionalnih plesov, glasbe, kaligrafije, bontona in čajne slovesnosti. Ples je bil njena največja ljubezen. Pri 15 letih postala vajenka gejše, pri 21 letih pa polnopravna gejša, najbolj iskana na Japonskem.
Slava, denar in nasilje za nasmehom
Mineko Iwasaki je zabavala ameriškega predsednika Geralda Forda, režiserja Elieja Kazana in člane britanske kraljeve družine. Njeno srečanje s kraljico Elizabeto II. je pustilo grenak vtis, saj niti ni poskusila jedi, pripravljenih v njeno čast. Mladi princ Charles se je spogledoval z Mineko in ji dal avtogram na pahljačo. Vrnila mu jo je. "Če bi jo obdržala, bi užalila druge moške," je kasneje pojasnila.
Čeprav je imela nešteto snubcev, je imela tudi sovražnike. Kolegice so ji v kimono zabadale bucike, zavrnjeni moški so jo pretepali s palicami, celo poskušali so jo posiliti. Delala je skoraj brez spanca, spala je le tri ure na dan in zaslužila do 500.000 dolarjev na leto.
Ljubezen, padec in novo življenje
Njena prva ljubezen je bil igralec Shintaro Katsu, poročen moški, ki je bil skoraj dvakrat starejši od nje. Z njim je imela tudi prvo intimno izkušnjo, a do poroke ni nikoli prišlo. "Bila sem do ušes zaljubljena. Ta strast me je spremenila," je zapisala.
Njeno zdravje se je kmalu resno poslabšalo. Težave z ledvicami so jo skoraj stale življenje. Pri 29 letih je zapustila poklic, razočarana nad togim sistemom, ki se ni spreminjal. Srečo je kasneje našla z umetnikom in restavratorjem Jinichirom Satom. Poročila sta se leta 1982 in dobila hčerko Kozuke.
Danes živita mirno življenje v bližini Kjota. Mineko slika in restavrira umetniška dela. "Sem najsrečnejši človek na svetu. Imel sem neverjetno srečo," pravi njen mož.