Korenine zelene dišeče smrečice za avtomobil segajo v leto 1952, njihovo oče pa je kemik Julius Sämann. Julius je opazoval kemijske procese, ki se skozi leto in v različnih vremenskih razmerah dogajajo v gozdu. Eksperimentiral pa je tudi z aromatičnimi olji borovih iglic. Zato je takoj, ko mu je prijatelj mlekar potožil o smradu v svojem dostavnem vozilu, prišel na idejo, ki jo lahko vonjamo še danes.

Kemik je v dvoslojni karton vbrizgal rafinirano olje borovih iglic in ker je to uspešno pregnalo neprijeten vonj, je naslednji dan iz kartona izrezal majhna dreveščka, jih nakapal z enako količino omenjenega olja in odnesel na urad za patentiranje. Prav ta avtomobilska dišava je še danes med najbolj priljubljenimi in prodajanimi po vsem svetu.