Vključite ga v pripravo obroka
Otrokov želodec ni posebno velik in raste precej počasi, zato verjetno potrebuje manj hrane.
Otroka vključite v pripravo obroka. Vprašajte ga, ali bo družina za kosilo jedla grah ali raje
brokoli. Počutil se bo bolj pomembnega in obstaja večja verjetnost, da se bo izbrane jedi tudi
lotil. Skupaj nakupujte zdravo prehrano, spodbujajte ga, naj vsak dan ali teden izbere novo sadje
ali zelenjavo.
Bodite iznajdljivi in kreativni
Hrano otroku predstavljajte na nov način. Priredite na primer solatni večer in ponudite čim
več pisanih in raznolikih okusov. Otrok naj sam izbere zelenjavo, s katero si bo napolnil skledico.
Skupaj ustvarjajte, naredi naj svoj zelenjavni krožnik ali obloži svojo pico. Hrano poimenujte na
smešen način, brokoli je na primer lahko ''majhno drevesce'', cvetača pa je lahko ''beli grmiček''.
Otrok si bo izmišljeval zgodbice in z veseljem pristopil k obroku.
Bodite potrpežljivi
Hranjenje mora biti za štiriletnika razburljivo, skorajda pravo doživetje. Le tako boste
dosegli, da bo pojedel zadostno količino sadja in zelenjave. Na novo predstavljene hrane ne bo
vzljubil takoj – včasih lahko traja tudi od 10 do 20 preizkušanj, preden se bo odločil, da jo
bo čisto zares poskusil in jo celo pojedel. Bodite potrpežljivi. Na mizo postavite več različnih
jedi, h glavni jedi ponudite riž, kruh in zelenjavo, otrok pa naj sam poišče in izbere tisto, kar
bi rad jedel. Tudi hrana, ki mu jo želite predstaviti, bo sčasoma prišla na vrsto.
Ne silite ga
Tudi če vse opisane metode odpovedo, ne odnehajte. Nikar naj obroki ne postanejo čas za boj.
Tudi če otrok ne želi jesti, sedite k mizi, jejte vi, zraven pa pripovedujte in sprašujte o dnevu,
ki je za vami. Morda se bo otrok zamotil in bo ''pomotoma'' kaj prigriznil. Nikar ga ne silite, saj
bo pritisk hrano otroku le še bolj priskutil. Morda res ni lačen. Če ga boste silili, bo morda
izgubil občutek za lakoto in se bo v puberteti prenajedal, kar pa bo le še bolj zaskrbljujoče.
Ne skrbite
Otroka ne podkupujte s sladkarijami – če je lačen, naj je tisto, kar ste mu pripravili.
V nasprotnem primeru bo mislil, da obrok, v katerem ni sladkarij, pomeni kazen. Naučiti se mora, da
so sladkarije le majhen del prehrane. Sicer pa ne skrbite, vaš otrok zagotovo ne živi le od zraka.
Seštejte vse, kar je pojedel čez dan, in ugotovili boste, da niti ni tako malo. Raziskave so
pokazale, da izbirčni otroci pojedo skoraj toliko kot njihovi neizbirčni vrstniki, le da je
prerekanja pri glavnih obrokih veliko več.
''Tega ne bom jedel!''
Vaš otrok ni edini izbirčnež, vsak drugi štiriletnik je v tej običajni razvojni fazi, ki ponavadi mine do osmega, devetega leta.