Nenadno zardevanje je najbolj nenavaden in najbolj človeški izraz obraza, je zapisal davnega leta 1872 Charles Darwin v knjigi Izražanje čustev pri ljudeh in živalih. ''Nobena druga vrsta ne zardeva, ljudje pa to počnemo popolnoma nezavedno, običajno zaradi strahu, krivde ali nelagodja. Zardevajo ljudje vseh ras, ne pa tudi vseh starosti. Zelo mladi in zelo stari ljudje zardevajo redko ali pa sploh ne. Zardevajo tudi slepi ljudje, ženske pa pogosteje kot moški.'' Te Darwinove besede do danes niso dobile dokončne znanstvene razlage.

Psihopati ne zardevajo
''Mislim, da gre za eno od največjih evolucijskih skrivnosti. Kakšen je evolucijski pomen zardevanja? Očitno je, da se med razvojem človeštva ni pojavilo, da bi nas zaščitilo, saj z zardevanjem nehote odkrivamo svoja resnična čustva. Pa vseeno zardevajo vsi ljudje, razen psihopatov,'' razlaga Frans de Waal, profesor psihologije in specialist za vedenje primatov na Univerzi Emory v Atlanti.

Britanski profesor psihologije Ray Crozier meni, da zardevamo v okoliščinah, v katerih obstaja tveganje, da bi drugi odkrili, kaj v resnici mislimo, a tega ne želimo. Verjame, da je "izdajalska" rdečica znak iskrenosti. V tem primeru rdečica deluje kot "korektor" slabega vedenja in drugim javno sporoča nezavedne občutke krivde, ki grizejo "rdečkarja".

Tako pri belcih kot pri črncih je rdečica vidna. Ni pa jasno, zakaj ženske zardevajo pogosteje. Nekateri to razlagajo z občutljivo žensko naravo, pa tudi slabšim skrivanjem sramežljivosti v družbi. Majhni otroci ne zardevajo do tretjega ali četrtega leta starosti, dokler ne razvijejo kognitivnih veščin in ozavestijo okolja okoli sebe. Najstniki zardevajo najpogosteje, saj veliko razmišljajo o sebi, ljudje pa zardevajo tudi, ko so sami, za kar nihče nima trdne razlage.

Neželena pozornost
''Zardevanje izvira iz neželene pozornosti okolja,'' meni Mark Leary, profesor psihologije na Univerzi Duke. Čeprav je neželena pozornost lahko pozitivna (petje pesmi ob rojstnem dnevu) ali negativna (javna kritika), ljudje z zardevanjem sporočajo, da jim to ne ustreza, saj ne vedo, kako naj se vedejo.

Možno je, da se rdečica pojavi kot posledica notranjega psihološkega opomina. Zardevanje kaže na neprimerno okoliščino in spoznanje, da se ji je v prihodnosti treba izogniti, predpostavlja antropolog Christoper Boehm. Domneva, da bi lahko bilo signal človeku, da se mora nadzorovati. Kakorkoli, rdečica za tistega, ki zardi, nikakor ni prijetna, čeprav je lahko nadvse ljubka, če gre za ljubezen.