To je ključna ugotovitev študije, pred kratkim objavljene v znanstveni reviji Applied Cognitive Psychology. Če se zgodi, da starši prijavijo izginulega otroka, policiji pogosto prinesejo fotografije, ki niso tako uporabne, kot bi si želeli, zato so znanstveniki želeli ugotoviti, kakšne so najprimernejše za iskanje pogrešanega.

Več kot 150 odraslim so pokazali fotografije, na katerih so bili otroci urejeni, nasmejani in čisti oziroma takšni, kot so običajno na šolskih fotografijah, in fotografije, na katerih so bili otroci videti umazani, utrujeni, žalostni ali jezni.

"Zanimalo me je, ali so ljudje zmožni prepoznati obraz z nasmejanih in 'srečnih' fotografij, če vidijo ugrabljenega in zlorabljenega otroka v družbi hudodelca," je dejala dr. Vicki Gier, profesorica psihologije z Mississippi State University (ZDA). "Če odraslemu pokažemo tako fotografiji nasmejanega kot umazanega otroka, bo njegova zmožnost prepoznavanja dobra. Če pa pokažete zgolj eno fotografijo, bo zmožnost prepoznavanja veliko manjša."

Omenjena ugotovitev je lahko koristna pri iskanju pogrešanih otrok, zato raziskovalci svetujejo staršem, naj v albumu hranijo oba tipa fotografij, saj bo prepoznavnost otroka ob morebitnem izginotju tako večja.