Kot eden prvih diplomantov ljubljanske Akademije igralske umetnosti je Saša Miklavc že zelo zgodaj začel delovati v Mestnem gledališču ljubljanskem. Stalni član ansambla MGL je bil od 1952. do 1991. leta. V štiridesetih letih delovanja v MGL je ustvaril več kot sto gledaliških vlog, nekajkrat pa je nastopil tudi po upokojitvi, na primer v neinstitucionalnem projektu Dragana Živadinova Noordung.

S prepoznavnim glasom, igralsko občutljivostjo in izjemnim umetniškim razponom je bil Miklavc dolga leta nosilec repertoarja v MGL. Njegova prva vloga v MGL je bila v sezoni 1952/1953, ko je odigral Pietra Terzya v Karolini Reški Draga Gervaisa. Med številnimi nepozabnimi vlogami naj posebej omenimo naslednje: Joe v Odetsovem Srečnem fantu, Alan v Pristleyjevi igri Čas in Conwayevi, Peter v Malomeščanih Gorkega, Kirilov v Camusovih Obsedencih, Teobald v Grumovi Gogi, Zvezdogled v Strniševem Samorogu, naslovna vloga v Rombinu, žalostnem klovnu Mirka Zupančiča, Beckmann v Borchartovi Zunaj pred durmi, Poročnik v Poročniku in Marjutki Bratka Krefta. Za vloge Emanuellija v komediji Mary O'Malley Mili bog v nebesih, Veroljuba Lakića v drami Razpotje Dragana Tomića ter Tehničnega vodje v glasbeni komediji Milana Dekleve Sla boeme je leta 1982 prejel priznanje ZDUS.

Z izjemno karizmatičnim glasom je zapustil prepoznavno sled tudi v radijskih igranih programih. V spominu nam bo ostal tudi po nepozabnih radijskih igrah: Balada o trobenti in oblaku Cirila Kosmača, Martin Krpan Frana Levstika, Medvedek Pu A. A. Milna, Mrtvaški ples Augusta Strindberga, Jonatan Livingston Galeb Richarda Bacha. Za Cankarjevega Polikarpa pa je dobil prvo nagrado na jugoslovanskem festivalu radijske igre.