Med šestim in osmim mesecem so dojenčki fiziološko in razvojno pripravljeni na uživanje goste hrane. Pri šestih mesecih je otrokovo črevesje že dovolj zrelo, možnosti, da bi dojenček vdihnil hrano, je zelo majhno, nima več refleksa, s katerim bi gosto hrano z jezikom potisnil iz ust, ve tudi, kdaj je sit in to pokaže s tem, da se obrne stran od hrane. Ker je v prvih šestih mesecih užival le materino mleko oziroma formulo, je s tem dobil vse potrebne hranilne snovi za najboljši začetek življenja.

Zakaj pol leta čakati?
Če je otrok dojen, je bolj zaščiten pred boleznimi, saj materino mleko vsebuje več kot 50 imunskih faktorjev. Iz več raziskav je razvidno, da dojenje tudi po četrtem mesecu pripomore k temu, da imajo otroci za 40 odstotkov manj vnetij srednjega ušesa. Če je otrok dojen, se krepi njegov prebavni sistem. Če prehitro dobi gosto hrano, se bo ta slabo prebavila, dojenček bo čutil bolečine v trebuhu, imel vetrove in bo zaprt. Dokazano je tudi, da se s čakanjem uvajanja goste hrane do šestih mesecev zmanjša možnost pojava alergij na hrano, preprečuje pomanjkanje železa in zmanjša možnost kasnejših težav s čezmerno težo.

Za začetek ena žlička
V tej starosti se njihove energijske in prehrambene potrebe spremenijo, kar zahteva postopno popestritev jedilnika z novimi živili. Najbolj pristen okus in največ hranilnih snovi ostane v surovi zelenjavi in sadju. Otroku ponudimo čim več presne hrane, ki jo na drobno nastrgamo. Sadje in zelenjavo pred kuhanjem olupimo ter odstranimo peške.

Sprva otroku ponudimo majhno količino ''nove'' hrane. Lahko tudi le eno žličko. V naslednjih dneh pa vedno več. Otrok naj med hranjenjem in pitjem ne bo nikoli sam. Z uvajanjem goste hrane nikar ne hitimo, strokovnjaki priporočajo, da se vsako novo živilo na jedilnik uvede v razmiku enega tedna. Tako lahko tudi mamica vidi, če se ob določeni hrani pojavijo težave.