S tem je po Jane Campion postala druga režiserka, ki je slavila na največjem filmskem festivalu na svetu. V igri za nagrade je bilo 24 filmov.
Titane (Titan) spremlja mlado žensko, ki ima, vse odkar je v otroštvu doživela prometno nesrečo, v glavi vstavljeno ploščico iz titana. Zaradi nje je postala serijska morilka in razvila spolno privlačnost do kovin, še posebej jo vznemirjajo veliki športni avtomobili.
Protagonistka združi obe strasti, kar je, kot poročajo kritiki s festivala, med občinstvom mnogokrat sprožilo salve smeha, ne nujno toliko zaradi duhovitosti kot nelagodja, šoka in nenazadnje navdušenja nad drznostjo in izvirnostjo režiserke. Protagonistka z avtom namreč tudi zanosi.
Julia Ducournau je zaslovela pred petimi leti s prvencem Surovo, ki je premiero doživel prav v Cannesu. Zdaj je na prestižnem in po mnenju številnih zelo konservativnem filmskem festivalu žirijo prepričala z žanrskim filmom, ki hodi po robu.
Kot je režiserka povedala te dni na festivalu, je zanjo zato uspeh že, da se je s trilerjem sploh uvrstila v tekmovalni program in da ga jemljejo resno. Po njenem mnenju je čas, da gledalci spoznajo, da se znotraj žanra načenjajo teme posameznikov in obravnavajo njihovi najgloblji strahovi in želje, in to na prvinski in poglobljen način.
Drugo najpomembnejšo nagrado, grand prix, sta si po presoji žirije razdelila dva filma, iranski Heroj Asgharja Farhadija in finski Compartment No.6 Juha Kuosmanena.
Za najboljšo igralko je bila razglašena Norvežanka Renate Reinsve za film Najslabša oseba na svetu Joachima Trierja, za najboljšega igralca pa Caleb Landry Jones iz filma Nitram.
Nagrado za najboljšega režiserja je prejel Leos Carax za muzikal Annette. Nagrado za najboljši scenarij je prejel Drive my car, ki ga podpisujeta japonska pisca Hamaguchi Ryusuke in Takamasa Oe.
Zlato kamero za najboljši prvenec je prejel film Murina hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović, ki je nastal tudi v slovenski koprodukciji.