Primorske žene, ki so v Kairu in Aleksandriji stoletja služile pri bogatih tujih družinah, bodo sredi kairskega pokopališča dobile trajno obeležje.

Nekaj Slovenk je namreč umrlo v Egiptu, za njihove grobove pa so skrbele šolske sestre in duhovniki. Z leti sta spomin in skrb za grobove začela izginjati.

Sledila bo še posebna raziskava
Na spominskem obeležju bo napis v slovenskem, angleškem in arabskem jeziku. Kasneje bodo dodane še table z imeni vseh Slovencev, ki so tam umrli in so bili pokopani na kairskih ali aleksandrijskih ter drugih pokopališčih. O njihovem številu in imenih bo stekla posebna raziskava, ki jo bodo vodili v Goriškem muzeju.

"To je lepa akcija, ki izvira iz lokalnih krogov. Lepo, da se je s temi dejavnostmi pogled na aleksandrinke izčistil in postal širše uveljavljen, saj se prej za te pogumne primorske žene in dekleta sploh ni vedelo," je poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.

V Egiptu se je sicer do tega trenutka iz leta v leto manjšalo število nagrobnih spomenikov na grobovih aleksandrink - žensk, ki so v začetku 20. stoletja služile pri bogatih družinah v Egiptu.

S fenomenom aleksandrink se je začelo ukvarjati Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine. Iz tam je prihajalo največje število deklet in žena, ki so služile v Egiptu. Člani društva so pripravili razstavo o življenju in delu aleksandrink, ki naj bi potovala po Sloveniji in tujini.