Ne oprezajo po naročilu besnega poslovneža, ki ga je ogoljufal lakomni partner. Oprezajo po naročilu srca. Oni so ljubezenski vohuni.

Glavno delovno okolje ljubosumnih, jeznih, prestrašenih ali žalostnih, velikokrat pa samo paničnih ljubezenskih vohunov so Facebook, GTalk, msn in vsi ostali, ki omogočajo klepetanje, ter mobilni telefon. Ljubezenske vohune dolžnost pokliče, ko jim zaradi sumljivih "situacij" vztrepeta srce. In sumljiv ni svetel las na puloverju ali sled šminke na srajci. Sumljivo se zazdi, ko se gre glavni osumljenec med večernim ležanjem na kavču sms-dopisovanje. Ko sumljivo veliko sedi pred računalnikom in se pretvarja, da hiti z delom za službo, v resnici pa klepeta in klepeta in pozabi, da ga izdaja tipkanje. Vohuni v imenu ljubezni pač dobro vedo, da besedica chat, ki jo je svetu posodila angleščina, res ni vedno samo kramljanje mimogrede, ampak včasih krivec za razpoke v ljubezenski zgodbi, ki se je še včeraj zdela tako trdna. In vohuni vedo, da je osumljenec zares sumljiv, če ves čas vestno briše sms-je,  klepete in mejle. Zakaj bi nekdo vestno brisal nesumljive stavke?

Ljubezenski vohuni smo kdaj pa kdaj vsi. Le da si eni (predrzno) drznejo brskati po telefonu in brati prepozno zbrisane klepete, drugi pa tako daleč nočejo in se zanašajo na šesti čut. Potem so tu še tretji, ki le trpeče čakajo, kaj se bo zgodilo, četrti, ki jim je pravzaprav vseeno, saj sami igrajo prepovedano ljubezensko igro ... In izkupiček vohunskega brskanja v imenu ljubezni ? Redko je bil osumljenec osumljen po pravici. Obstaja veliko pogostejši konec – ko ničesar krivi osumljenec zaloti vohuna, ki mu stika po telefonu ali računalniku. Zaplet se takrat šele dobro začne. Je bila ljubezen pred telefoni za v žep in  Facebookom preprostejša?

Kolumna je bila objavljena v Zame, brezplačni prilogi časnika Žurnal24, ki je izšla 6. novembra.