Zato sem se odločil, da bom prišel v mesto malce kasneje, najprej pa me je čakal sestanek pri lončarju. Uau, kako sem užival! Usedel sem se za tisto vrtljivo mizo in položil predse kup gline. Hotel sem narediti lonec, vendar ima glina pač svojo logiko, ki se z mojo vizijo ni najbolje uskladila. Zato sem se prepustil navdihu in intuiciji in "zlončaril" nekakšne vrste ptico oziroma netopirja, odvisno, iz katere perspektive pogledaš. Lončar je bil navdušen nad mojim izdelkom, zato ga je hitro potisnil v peč, kjer se bo ptica/batman grela še nekaj dni.

Zadnja kolumna

Glede na to, da je Rok Trkaj spisal svojo zadnjo kolumno, si lahko njegovo popotovanje ogledate TUKAJ.

Ogledali smo si domače izdelke, najbolj všeč pa so nam bile vinske kupice, zato smo jih nekaj vzeli za na pot. Še prej pa je lončarjeva žena postregla z pristno domačo gibanico, ki je zelo teknila. Polnih želodcev in s kupico v rokah smo se vrnili v mesto Ljutomer, kjer smo nazdravili gospodu Grosmmanu, ki je dolgo let nazaj ravno na Glavnem trgu posnel prvi slovenski filmski zapis. Ave! To je bila tudi naša zadnja filmska objava, zato je bilo zelo usodno, da smo se poslovili ravno na tem mestu. Na svidenje!