Italijanski fotograf se posveča zgodbam, ki jih pripovedujejo telesa, ki se gibljejo skozi različne spolne identitete. Svoje modele išče na tistih robovih družbe, kjer čudaška in gola telesa, seks ali perverzija, sprememba spola ali dvoumne identitete niso tabu, pač pa način življenja in del specifičnega, političnega razmišljanja.

Luca Donnini

Dela tudi kot scenograf za filmske in televizijske produkcije. Od leta 1997 raziskuje gledališče, v Barceloni, Parizu in Pragi pa je obiskoval igralsko šolo. Poleg tega se ukvarja še z lutkovnim gledališčem, v režijski vlogi pa je sodeloval pri produkciji različnih videov, umetniških instalacij in gledaliških postavitev.

„Fotografije nas očarajo, ker se izogibajo sentimentalnosti, senzacionalizmu ali preprosto obtoževanju družbe za to, da v življenja, ki strmijo v gledalko in gledalca, 'dobri ljudje' nikoli ne zaidejo. Nasprotno, zdi se, da te portretiranci nagovarjajo in neposredno sprašujejo: 'Che cazzo fai?',“ je o Donninijevem delui zapisala slikarka Tatiana Escobar.

Leta 1961 rojenemu Rimljanu ne primanjkuje poguma. Z mešanico drznosti, radovednosti in poželenja se v svojem fotografskem delu podaja na iskanje osebnosti, njegova eleganca in politična drža pa se v fotografijah izražata v avtorjevi nenavadni, voajerski prisotnosti.