Na razstavi Rosso Pompeiano, ki bo prav gotovo v Rim zvabila tudi marsikaterega Slovenca, je zbranih več kot sto umetniških del, ki so krasila zasebne in javne stavbe v Pompejih, Herculaneumu in drugih mestih v okolici Neaplja, ki so jih pred skoraj dvema tisočletjema uničili piroklastični tokovi, ki so bili posledica izbruha Vezuva. Veliko razstavljenih del je bilo leta dolgo skritih v skladišču Arheološkega muzeja v Neaplju, kjer so jih pazljivo obnavljali (nekatere freske so bile že skoraj povsem zbledele), so povedali v rimskem muzeju.

Razstava v Rimu obiskovalce popelje skoraj dva tisoč let v preteklost. © iStockphoto

Suho sadje, gobe in jegulje
Zaradi izbruha Vezuva, ki se je zgodil avgusta 79, je umrlo več tisoč ljudi, a ravno po zaslugi debelih plasti vulkanskega pepela so se rimske naselbine ohranile skoraj takšne, kakršne so bile v trenutku, ko je nanje začel sedati pepel. Pompeji tako ponujajo odličen vpogled v življenje Rimljanov. Izbruh ognjenika je opisal učenjak Plinij mlajši, njegov stric, učenjak Plinij starejši, pa je v naravni katastrofi umrl, ko je s skupinico ladij in ribiških čolnov poskušal rešiti ljudi v bližnjih obmorskih mestih. Pompeje so po naključju odkrili leta 1748 – arheologi so bili očarani nad umetninami, ki so krasile domove bogatih prebivalcev mesteca. Prevladujoča barva na umetninah je bila živo rdeča in od tod tudi ime razstave, ki bo odprta do 20. marca 2008. Med drugim so na ogled tihožitja, ki so visela v kuhinjah in jedilnicah premožnih Pompejcev in razkrivajo, da so si prste oblizovali tudi zaradi suhega sadja, gob in jegulj.

Danes so Pompeji med najbolj priljubljenimi in obiskanimi turističnimi znamenitostmi Italije - vsako leto jih obišče približno dva in pol milijona ljudi.