Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar je v sodelovanju z mestno občino Ljubljana pred Mestno hišo že tradicionalno obudilo spomin na 23. december 1600. Takrat so na tem mestu na zahtevo tedanjega ljubljanskega škofa Tomaža Hrena sežgali več vozov protestantskih knjig. Ljubljanski podžupan Jani Möderndorfer je ob tem izrazil upanje, da se požigi ne bodo več dogajali, saj sta slovenska beseda in knjiga tisti, ki dajeta identiteto slovenskemu narodu.

Predsednik društva Viktor Žakelj pa je predlagal dvoje: da se najstarejša slovenska univerza – ljubljanska – poimenuje po Primožu Trubarju, trg za evangeličansko cerkvijo, kjer se bo v neposredni bližini gradil nov kulturni center, pa v Trg slovenske reformacije. Na tem trgu pa bi po Žakljevem predlogu postavili spomenik slovenski reformaciji.

Prireditev je pred okoli sto navzočimi popestril ansambel s srednjeveško glasbo Alta Capella Carniola, mojster Janez iz okolice Bleda pa je s svojim pomočnikom z rekonstruirano Gutenbergovo ročno tiskarno na ročno izdelan papir odtiskoval "pomnike" na sežig protestantskih knjig in jih delil mimoidočim.

Pred Mestno hišo so 23. decembra 1600 sežgali 11 vozov, 9. januarja 1601 pa še tri vozove reformacijskih knjig, skupno približno 2000 knjig. Prva prireditev, s katero so se spomnili na ta dogodek, je bila leta 2000. Takrat so odkrili tudi spominsko ploščo, ki leži sredi Mestnega trga.