Kako dojemate svoj film, kot dokumentarec ali igrani film?
Kot igrani film, vem pa, da ga veliko ljudi dojema kot dokumentarec, čeprav to ni pomembno. Tudi člani žirije v Rimu so dejali, da to ni pomembno in da je pomembna glavna zgodba.

V filmu je veliko improvizacije.
Da, improvizirani so tudi vsi dialogi, ki jih ima Branko (Završan, op. a.) s svojo ženo po telefonu, in vsi so posneti v prvem poskusu.

Je to vaš običajni pristop?

Ne, tako sem se odločil, ker nisem hotel lagati. Je pa res, da sem posnel približno 90 ur materiala in izbor opravil v montaži.

Nekateri so filmu očitali, da se v njem premalo dogaja. Je to zato, ker ste hoteli biti pristni?
Da, lahko bi vključil, karkoli bi hotel, ampak sem želel, da gledalci ne bi bili fascinirani nad nenavadnimi situacijami, kot so nesreče, smrt in kri, saj nisem hotel izkriviti prave slike.

Je imel Brankov soigralec Maki, glede na to, da je pravi tovornjakar, kaj težav s snemanjem?
Makija je skrbelo zaradi šefa in podjetja, za katero je vozil, a sem mu zagotovil, da nočem nikogar očrniti, ampak samo povedati zgodbo o sistemu ter spremeniti podobo, ki jo imajo ljudje o tovornjakarjih.

Ki je?
Da so umazani, neumni in nevarni na cesti. Film je popolno nasprotje tega.

Z Brankom sta v tovornjaku po celotni Evropi naredila okoli 40.000 kilometrov.
Sam sem jih med raziskovanjem naredil enkrat več. Z Brankom sva se vozila od 12 do 14 tednov in naredila okoli 43.000 kilometrov ter oba tudi spala v kabini.

Zakaj ravno tovornjakar?
Zato ker mi je bilo zelo nenavadno, da bi kdo izbral takšno življenje. Razumel bi, če bi na mesec zaslužil 10.000 evrov, ne pa dobrih tisoč, potem pa sem ugotovil, da veliko tovornjakarjev prihaja iz Vzhodne Evrope, kjer so zaslužki na splošno manjši, in ostal v tem kontekstu.

Kako je film sprejela avtoprevozniška družba?
Sprva sem se bal odziva, ker je bil šef nekoč tudi sam voznik, a mi je, ko je videl film, rekel, to je resnično življenje tovornjakarjev, čeprav kot lastnik družbe uporabe imena sprva ni želel odobriti. Ker se je zavedal, da je film pomemben, pa je mesec pozneje privolil v to. Film ne govori o podjetju, ampak o sistemu, ki mu je popolnoma vseeno za voznika. In to sem hotel vsaj malo spremeniti.