Res je, da vsak gram maščobe vsebuje dvakrat toliko kalorij kot ogljikovi hidrati oziroma beljakovine in da se prav vsak gram, ki ga telo ne porabi, nakopiči v telesu. Vendar to ne pomeni, da je prav, da se maščobam odpoveste. Vsak človek namreč potrebuje kakovostna rastlinska olja, ki vsebujejo enkrat in večkrat nenasičene maščobne kisline, saj krepijo njegovo zdravje in pripomorejo k dobremu počutju.

	Jejte maščobe, ki so koristne za vaše živce, vas ščitijo pred strupi in vzdržujejo elastičnost celičnih sten in arterij.

Pozitivni učinek maščob, ki ga ne gre zanemariti, je dejstvo, da so nekateri vitamini (A, D, E in K) topni le v maščobah. Poleg tega maščobe vsebujejo za človeka življenjsko pomembne snovi, ki jih je moč pridobiti iz hladno stisnjenih raslinskih olj. Njihove večkrat nenasičene maščobne kisline so koristne za živce, ljudi ščitijo pred strupi iz okolja in vzdržujejo elastičnost celičnih sten in arterij.

Katere so torej maščobe, ki vas delajo bolj zdrave?

• osatovo olje (dobro se ujema z zelenimi soaltami; ima nežen okus)
• arašidovo olje (primerno je za pripravo prefinjenih solat, perutnine in azijskih jedi; njegov okus je oster, nekoliko spominja na orehe)
• laneno olje (prileže se h krepkim solatam; ima trpek in močan okus)
• bučno olje (primerno je za izboljšanje okusa vseh vrst solat in testenin; ima okus po orehih)
• sojino olje (primerno je za peko in krepke listnate solate; ima izrazit okus)
• sončnično olje (primerno je za fine solate in za peko emsa in peciva; njegov okus je zelo nevtralen ter blag)
• sezamovo olje (primerno je za pripravo eksotičnih jedi in sladic; ima močan okus po orehih)
• olje iz gozdnih pečk (je zelo aromatično)
• orehovo olje (dobro se prilega k solatam; ima blag okus).

In, jasno – staro opravilo ostaja isto – izogibati se je treba živalskim maščobam, kot sta smetana in maslo, saj vsebujejo nasičene maščobne kislie, zvišujejo vrednost holesterola v krvi in s tem tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.