Vsekakor ne gre le za socialno motečo neprijetnost, ampak lahko nabiranje plinov v črevesju povzroči tudi krče in bolečine. Plini so sestavljeni iz vodika, dušika, ogljikovega dioksida in žveplenih spojin, zaradi katerih imajo vetrovi neprijeten vonj. Približno liter plinov dnevno ustvarijo črevesne bakterije pri razgradnji škroba, sladkorjev in balastnih snovi, del pa jih nastane z nevtralizacijo želodčne kisline pri prebavi hrane. Določeno količino plinov organizem spet vsrka in izloči preko pljuč, preostanek pa se izloči skozi črevesje.

Intenzivnost vetrov in vonjav je odvisna tudi od prehrane. Vegetarijanci sicer spuščajo vetrove ravno tako pogosto kot mesojedci, vendar so bolj "blagi", saj zelenjava vsebuje manj vodikovega sulfida, ki je odgovoren za smrad. Več žvepla je v vaši prehrani, bolj neprijetni za nos bodo vaši vetrovi, saj bakterije med razgradnjo hranilnih snovi ustvarjajo sulfide in merkaptane.

Če se želite izogniti vetrovom in napenjanju, se morate torej izogibati tudi določeni prehrani. Vetrove povzročajo stročnice, vse vrste zelja, otrobi, cvetača, brokoli, čebula, česen, suhe slive, grozdne rozine, brstični ohrovt, jajca, svež kruh, kumarice, nekatera pripravljena živila z večjo vsebnostjo zraka (sladoled, stepena smetana, desertne kreme), pijače z dodatki, iz katerih nastaja ogljikov dioksid, tunina, jabolka, marelice, orehi. Seveda pa smo ljudje med sabo različni, zato omenjeni seznam ne velja vedno in za vsakogar.

Nasveti:

• Fižol in stročnice namočite čez noč, naslednji dan odlijte staro vodo in prilijte svežo. S kuhanjem boste odstranili odvečni zrak v fižolu.
• Zmanjšajte vnos fruktoze, ki je v medu, sadju in sadnih sokovih. Fruktoza je težko prebavljiva, ko vstopi v debelo črevo, jo bakterije razgradijo in proizvedejo veliko plinov. Na jedilnem listu ne omejite sadja, ampak raje zmanjšajte vnos sadnih sokov.
• Če želite zaužiti več vlaknin, storite to postopoma. So sicer odlične za zdravje, vendar zaužitje velikih količin povzroča nastajanje vetrov.
• Manj žvečilnega gumija. Pri tem podzavestno požirate zrak.
• Ob hrani ne uživajte večjih količin tekočine.
• Hrano dobro prežvečite in si za to vzemite čas.
• Zvečer ne uživajte večjih količin surove hrane.
• Pri vročih napitkih počakajte, da se malce ohladijo. Srkanje namreč povzroča, da požremo veliko zraka.
• Odpovejte se cigareti po večerji, saj pri vdihovanju tobačnega dima zaide v želodec veliko zraka. Najbolje je seveda, da se cigaretam povsem odpoveste.
• Po večjih obrokih dobro dene lažja telesna aktivnost (sprehod).
• Pri kuhi pogosteje uporabljajte kumino, janež ali ingver.

Vzroki za napenjanje so razen že omenjenih živil različni:

• Goltanje in govorjenje med prehranjevanjem in pitjem.
• Preveč ogljikovih hidratov. Ogljikovi hidrati so ena glavnih skupin hrane, ki povzročajo vetrove, ker sta sladkor in škrob lahko razgradljiva.
• Pomanjkanje določenih prebavnih encimov, kar je lahko posledica obolenj trebušne slinavke in žolča. Nekaterim primanjkuje encim, ki omogoča presnovo mleka in mlečnih jedi, zato imajo težave pri tovrstni hrani, razen jogurtu.
• Zdravila (antibiotiki, odvajala, eterična olja, železovi preparati …). V takšnem primeru se je treba posvetovati z zdravnikom.
• Slabo prilegajoče se zobne proteze, ki povzročajo nepravilno žvečenje in požiranje zraka.
• Povečan pritisk okoli pasu (pretesne hlače, krilo, spodnjice, pas).

Pri akutni napihnjenosti bo najbolje pomagala toplota, zato se lahko zatečete k termoforju, dobro dene tudi masaža trebuha in gibanje (tek ali hoja). Iz domače lekarne pomagata tudi kamilični čaj in čaj iz kardamoma.

Skratka, za čim manj "vetrovno" življenje se izogibajte hrani, ki jo težko prebavljate, in omejite ogljikove hidrate v prehrani. Nadvse pomembno pa je seveda tudi pravilno žvečenje. Še zanimivost: med letenjem je verjetnost napenjanja veliko večja, saj je zračni tlak v letalu veliko nižji kot običajno, zaradi česar se razširi zrak v prebavilih. Ampak bolj pomembno je, da vas ni strah letenja.