Zaradi vse večjega obsega dela, vse večjih pritiskov na delovnem mestu in zahtev delodajalcev so postali zaposleni občutljivi na plače kolegov, še posebej ko upoštevajo tudi njihovo učinkovitost. To je pokazala anketa hrvaškega kariernega portala MojPosao, nič drugače pa zagotovo ni niti pri nas. Od 460 anketiranih jih je skoraj polovica (48 odstotkov) odgovorila, da jih zanima višina plače njihovih kolegov, pa naj gre za navadne delavce ali direktorje.

Večina je poudarila, da bi tako želeli izvedeti, kako cenjeno je njihovo delo, poleg tega pa niso skrivali, da jih podatki o plačah zanimajo prvenstveno zaradi tega, da bi videli, kakšen davek posamezniki  (ne) plačujejo krizi. Poudarjajo namreč, da v mnogih podjetjih dobro plačani vodilni delavci pogosto niso dovolj angažirani, medtem ko od zaposlenih na nižjih mestih pričakujejo dodatne napore za znatno nižjo plačo.  

Nekateri so navedli, da bi bilo na osnovi podatkov o plači jasno vidno, kakšen je odnos delodajalcev do določenih zaposlenih, del pa jih je menil, da bi javni podatki o plačah zanje predstavljali močan motivacijski faktor.

Pod povečevalom predvsem sodelavci
23 odstotkov vprašanih zanimajo plače samo nekaterih kolegov, in to najpogosteje sodelavcev, s katerimi delijo enake naloge in odgovornosti. Še posebej jih zanima, koliko so plačani sodelavci, s katerimi delijo tudi delovne prostore in vidijo, kako (ne)učinkovito delajo. Le nekaj anketirancev je navedlo, da jih najbolj zanimajo dohodki neposredno nadrejenih, a samo zaradi radovednosti.  

Nekateri raje ne vedo
Presenetljivo se najde tudi veliko takšnih, ki jih plače drugih niti malo ne zanimajo (29 odstotkov), saj menijo, da je to poslovna skrivnost. Menijo, da bi se morali z vprašanjem pravične razporeditve plač ukvarjati predvsem delodajalci, ki bi jim v interesu moralo biti zadovoljstvo zaposlenih. Nekaj jih je omenilo, da ne želijo poznati plač kolegov, ker bi to zmanjšalo njihovo motivacijo, drugi pa so izpostavili, da zaradi takšnih informacij njihova plača ne bi bila nič večja, zato se s tem ne želijo ukvarjati.  

Pomembna so jasna merila
Za zdravo delovno okolje in odnose je predvsem pomembno, da so zaposleni pravično plačani glede na delo, ki ga opravljajo, in v odnosu do dela, ki ga opravljajo njihovi kolegi. To lahko delodajalci dosežejo s pregledno sistemizacijo delovnih mest in preglednim sistemom nagrajevanja ter z jasnimi merili za različne oblike zaposlovanja (za določen čas, nedoločen čas, honorarno, študentsko delo). Individualne pogodbe imajo seveda svoje zakonitosti, vendar se mora delodajalec vprašati, kaj sporoča zaposlenim, če ima nekdo astronomski dohodek, parkirno mesto v garaži in poljuben delovnik, medtem ko morajo drugi ''samoumevno'' delati nadure za mizerno vsoto.