Kot predskupina so ogrevali večjo finsko glasbeno zver Nightwish. Čeprav je bil nastop slednjih nič manj kot briljanten, sem po interakcijah od ust do ust izvedel, da je nemalo oboževalcev prišlo na koncert ravno zaradi prvih.

Peterec v glasbi na svoj način meša “rammsteinovske” recepte, in sicer metal s vplivi tehna. Precej manj kot sama glasba pa je prijetna fizična plat imena benda. To so člani pred dnevi izkusili na lastni koži. Pred koncertom sem uspel dobiti nekaj izjav od glavnega vodje benda, vokalista in kitarista Petra Tägtgrena . Po intervjuju sledi še nekaj utrinkov iz nastopa skupine Nightwish, ter nekaj mnenj obiskovalcev dogodka.

Prevod intervjuja Pain
Zdravo, Peter! Začniva z novim albumom. Prvi singel nosi naslov Zombie slam. Zdi se mi, da ima nekakšno vampirsko tematiko in enega najboljših besedil na plošči Tisoč posvečenih oči strmi v temo. Kdaj si nazadnje izkusil kakšen zombi tresk v vsakdanjem življenju?
V Liepzigu (Nemčija).

Kaj se je zgodilo?
Ne bi vedel. Bili smo zunaj v baru in bili mrtvo pijani. Prišli smo nazaj in kar naenkrat so se nas lotili izza hrbta.

Veš, kdo so bili?
Nimam pojma. Verjetno običajni huligani. Ah, živiš in se naučiš.

Rekel bi, da so Pain plošče vse zelo poslušljive. Je bil doseči mainstream v glasbi kdaj vaš cilj?
Ne bi rekel. Šlo je bolj za to, da sem se igral z mešanjem različnih glasbenih stilov. In izteklo se je tako kot se je. Vedno sem bil oboževalec skupin Rammstein, Depeche mode in podobnih stvari, naša glasba pa je mešanica vseh mogočih stvari.

Na plošči imate komad Play dead, priredbo Björk. Kako se je ta znašla na vaši plošči?
Zelo mi je bil všeč original. Narediti priredbo iz komada se mi je zdelo izziv, ker je tako drugačna od vsega. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj sem jo naredil. Zanimalo me je, če bom zmogel in da bo še vedno zvenela v redu.

V videospotih se zdi, da se ne držiš striktno metalske poze in se ne trudiš biti smrtno resen ves čas. Tak primer je videospot Shut your mouth. Lahko poveš kaj več o njem?
Ideja je bila pravzaprav zamisel našega režiserja. Ponavadi se ne mešam v vizualne idejo naše glasbe, če so zgodbe v redu. Pustim proste roke in upam, da bo izpadlo dobro. Vedno pa je dobro vključiti nekaj ironije, že zaradi sebe samega. Ni dobro jemati življenja kurčevo preresno.

Na ploščah igraš vse inštrumente. Kako zgleda tvoj kreativni proces?
Ponavadi se vse začne z melodijo sintesajzerja ali kitarskega rifa, nato pa gradim na tem. Ko končam komad, začnem z naslednjim rifom. Traja nekaj časa, da napišem pesmi za Pain, sa je treba iti korak za korakom preden jih dokončam.

Kdaj najdeš podobnosti z glasbo, ki je že zunaj, ko ustvarjaš svoje stvari?
Kako to misliš?

Slišiš neko pesem in si rečeš, “to pa zveni kot moj rif”. Jo v takem primeru spremeniš?
Mogoče enkrat ali dvakrat, ko sem igral kak kitarski rif in si rekel, to pa zveni res dobro. Kak teden kasneje pa sem spoznal, da je to rif nekoga drugega. In nato si rečeš… sranje, in ga moraš spremeniti.

Trenutno ste na turneji po Evropi. Kje je iz izkušenj vedno zabavno igrati?

Na zadnji turneji sta bili najboljši publiki v Sloveniji in na Dunaju (Avstija). Pri vas smo igrali novembra in je bilo res hudo.

Torej Nemčija ne pride v poštev v prihodnje?
Nemčija… na tej turneji je pravzaprav noro vsako noč. Zadnjikrat smo bili glavni nastopajoči, tako da se specifično dobro spominjam Slovenije.