Rodili ste se v Osnabrücku, a ste odraščali v Kölnu. Katerega imate za domači kraj?
Za domači kraj imam Köln. Ljubim to mesto.

Za dom od doma pa ste označili Jamajko ...
Gre za matično državo glasbe, ki jo ustvarjam. Tam je veliko inspiracij in vibracij, zato na Jamajki preživim veliko časa. Tam se počutim kot doma. Gre bolj za stanje duha, ne za geografski položaj. Pravzaprav svoj pravi dom še vedno iščem.

Kakšna je bila v osemdesetih, ko ste odraščali, lokalna glasbena scena v Kölnu?
Grozna (smeh). Osemdeseta so bila obupna. Za svoj okus za glasbo se imam v prvem planu zahvaliti svojemu bratu, ki je imel doma impresivno zbirko reggae albumov. Poslušali smo sicer veliko različnih žanrov, a najbližje mi je bil reggae, čeprav imam rad vso glasbo, ki prihaja iz srca.

Je vaš največji vpliv Bob Marley?
Marley je in vedno bo imel name velik vpliv, saj je s svojo glasbo znal združiti ljudi. Prihajava sicer iz različnih kultur, a sva si zelo podobna. Sicer pa med vplive štejem tudi denimo Marvina Gaya. Če vam moram našteti vse vplive, vam bom našteval dve uri, toliko časa pa nimava (smeh).

Se bo reggae glasba še kdaj vrnila v mainstream kot v sedemdesetih?
Ne vem, ali lahko rečeva, da je bila takrat prav mainstream ... Bila je priljubljena, odmevna, a se mi zdi, da je za mainstream pravzaprav preveč radikalna in politična. Ko prižgem radio v Nemčiji, slišim večinoma Lady Gaga, zelo malo reggae glasbe. Glasbeniki bodo seveda vedno naredili tudi kakšno reggae pesem, a to je bolj eksperimentiranje. Reggae ne dobi več toliko pozornosti.

Kje ste dobili svoje ime?
Veliko ljudi me to vpraša, a se nikoli ne morem spomniti (smeh). Morda je nekdo nekoč na Jamajki rekel, da sem pravi džentelmen.

Kakšna ženska?
Kaj pa vem, morda (smeh). Resda damam vedno odprem in pridržim vrata, v osnovi pa mislim, da bi morali biti nežnejši drug do drugega in manj nesramni. Bodimo nežni in prijazni.