Matildalina, slovenska igralka z začetka prejšnjega stoletja z razburkanim zasebnim in poklicnim življenjem, ki je črpala znanje tudi iz vzhodnih filozofij, je bila navdih za lik M v avtorskem projektu Maruše Geymayer Oblak. Avtorica s predstavo Diva svetnica mati prasica v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča raziskuje bistvo igralstva. “So igralke res patološke lažnivke ali jih vodi božanski navdih? So zaradi podrejanja režiserjem in odvisnosti od publike bližje prostitutkam ali trgovkam, političarkam ...? So zvite sleparke, ki si za svojo kariero nadevajo različne maske tudi zunaj odra?” Taka vprašanja si je zastavljala, ko je razmišljala o projektu, “izletu v zakulisje gledališča, ki je včasih karikirano”.

Z razumom smo se znašli v zagati
“Ukvarjam se z igralsko metodo, že nekaj let delam jogo in tudi sicer mislim, da se je naš zahodni svet, ki je ustoličil razum kot najvišjo komponento človeka, znašel v zagati. In da so odgovori tam, kjer jih je odkrila že Matildalina,” pojasnjuje Geymayer Oblakova povezavo z igralko, za katero so izginile sledi okrog leta 1944 in ki so jo nazadnje opazili v budističnem templju v Tibetu. V predstavi je, kot pravi, “izzvala tudi sebe, igralko, in naš svet. Mislim, da smo razvajeni, patološko potrebni pozornosti in v človeškem smislu dostikrat nemogoči člani družbe.”

Trezni On
“On igra neigralca, človeka, ki iz zunanjega sveta stopi v svet odra, ki je v marsičem drugačen. V predstavo prinaša čistost nezaznamovanega ega. Poleg tega kot osebni trener predstavlja tudi vitalni, zdravi del predstave. S trezno glavo in potrpežljivostjo za muhasto igralko bo verjetno očaral več publike kot glavna igralka (smeh),” pojasnjuje avtorica odločitev za vlogo Njega. Naslov predstave pa govori “o štirih obrazih gledalke, a tudi vsake ženske. Vprašanje je, v kateri od vlog te vidijo režiserji (ali pa moški). Moja sveta želja je, da bi si vsaka upala izkusiti vsako in potem suvereno živeti tisto, ki ji je najbližje.”