Majice, nogavice, kavbojke, brisače, palčke za ušesa, kuhinjske krpe ... skupno jim je, da so iz bombaža! Pa veste, iz kakšnega bombaža? Tudi pri nas se pojavlja vse več stvari, narejenih iz ekološko gojenega bombaža. Morda se vam zdi, da razlika ni pomembna, a se motite. Organska pridelava bombaža zagotovo vsaj malo "rešuje" močno preobremenjeni planet. Preberite in morda boste naslednjič raje izbrali ekološko gojenega!

Pravila, ki se jih morajo držati pridelovalci ekološko gojenega bombaža, so stroga. In koristijo Zemlji. In morda tudi vam, saj so nekateri ljudje občutljivi na kemikalije, ki ostanejo na bombaževih vlakninah. No, a prvi cilj ekološke pridelave je, da se zmanjša škoda, ki jo intenzivna pridelava povzroča Zemlji. Zakaj torej kupovati stvari iz "ekološkega bombaža"?

Začne se s semeni. In že začetek ni enak. Običajni pridelovalci bombaža uporabljajo semena bombaževca, med katerimi naj bi jih bilo približno 70 odstotkov gensko spremenjenih. Poleg tega semena, še preden romajo v zemljo, obdelajo s fungicidi in insekticidi. Ekološki pridelovalci izbirajo semena, ki niso gensko modificirana in so neobdelana – nobenih fungicidov in insekticidov torej!

Prst in voda – razlik je veliko! No, morda so semena malo drugačna, a na koncu jih vržejo v isto zemljo in pač zalivajo z vodo, ne? Ni čisto tako. Običajni bombaž raste v prsti, ki ji je dodanih veliko umetnih gnojil, čisto navadne zemlje pa je manj kot tam, kjer raste organski bombaž. Neekološka pridelava (večinoma gre za monokulturo) zahteva intenzivno namakanje, kjer so izgube vode običajno precejšnje – še en minus za neorganski bombaž. Ekološka pridelava umetnih gnojil ne potrebuje, saj kakovost prsti izboljšujejo s kolobarjenjem. Prst zadržuje več vlage, zato je poraba vode manjša.

Plevel mora ven! Klasična pridelava se proti klitju trdovratnega plevela bori s herbicidi, ta vojna pa zahteva veliko bitk – obdelava prsti s herbicidi mora biti večkratna. Ekološki pridelovalci pa plevela ne uničujejo s kemijo, ampak fizično, predvsem z ročnim okopavanjem.

Preberite še:

Vzljubite pranje! Koliko hrane vržete v smeti vi? Mislite zeleno in privarčujte!

Boj proti golazni. Pridelava neekološkega bombaža vključuje uporabo insekticidov in pesticidov. Samo bombaž po svetu tako na leto porabi kar približno petino vseh insekticidov. In kot da to še ne bi bilo dovolj – devet najbolj razširjenih pesticidov je zelo strupenih, pet pa jih je "osumljenih", da so rakotvorni. Ker z insekticidi bombaž večinoma škropijo iz zraka, jih vetrovi zanašajo tudi tja, kjer nimajo kaj iskati. Organska pridelava se uporabi najrazličnejših "-cidov" izogiba. Pridelovalci skrbijo, da ima golazen naravne sovražnike – na polja na primer naselijo "dobre" žuželke, ki pohrustajo škodljivce.

In "žetev"? Da lahko na polja spustijo nabiralne stroje, ki pospravijo bombaž, rastline ne smejo biti olistane. Običajna pridelava si pri tem pomaga – uganili ste – s kemikalijami, ekološki pridelovalci pa čakajo na pomoč narave, torej da se temperature spustijo tako nizko, da listje odpade. Če narava zataji, si raje pomagajo z vodo.