Študija, objavljena v ameriški publikaciji Journal of Agricultural and Food Chemistry, je rezultat sodelovanja univerzitetnega medicinskega centra iz Rochestra, newyorškega State Agricultural Experiment Station na univerzi Cornell in vinskih kleti s področja Finger Lakes.

Kaj so vinski odpadki?
V študiji, ki je nastajala dve leti, so prišli do zanimivih sklepov – ugotovili so namreč, da so v ''vinskih odpadkih'', natančneje v fermentiranih grozdnih pečkah in fermentirani jagodni kožici (torej v tistem, kar ostane od grozdja, ko iztisnejo tekočino), spojine oziroma polifenoli, ki so sposobni izničiti negativne učinke bakterij, ki v ustih med drugim povzročajo tudi zobno gnilobo.

Tudi ekonomski in okoljevarstveni vidik
Omenjene polifenole bi lahko uporabili tudi pri zmanjšanju ali celo izničenju negativnega vpliva drugih potencialno življenjsko nevarnih bakterij, ne da bi jih pri tem uničili, kar je običajna praksa antibiotikov. Slednji pa s tem povzročijo nastanek drugih nevarnih bakterij, pri katerih obstaja velika možnost, da so odporne na konkretne antibiotike. Med rezultati omenjene študije navajajo tudi ugotovitev, da bi uporaba vinskih odpadkov dala pozitivne rezultate z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika.

Ni treba povečati rabe vina
''Večina hrane, gledano z vidika zobnega zdravja, vsebuje tako dobre kot slabe komponente, iz česar sledi opozorilo, da rezultati omenjene študije ne pomenijo, da pijte več, če hočete premagati bakterije,'' opozarja Hyun Koo, asistent sodelovanja univerzitetnega medicinskega centra iz Rochestra in eden od avtorjev študije. Po njegovih besedah upajo, da jim bo uspelo izolirati ključne polifenole znotraj vinskih odpadkov tako, da bodo tudi v praksi sposobni nevtralizirati negativne učinke bakterij v ustih; mogoče v obliki vodic za splakovanje ust.